Teden / Prvo- in drugorazredne manjšine

V Sloveniji pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti uživajo dvojno volilno pravico. Na državnozborskih volitvah lahko glasujejo enako kot vsi drugi državljani, poleg tega pa na posebnih volitvah izbirajo še poslanca svoje skupnosti. Ta poslanca potem v najvišjem predstavniškem organu skrbita za interese obeh skupnosti. Na preteklih volitvah sta bila na posebnih volitvah ponovno izvoljena Ferenc Horváth in Felice Ziza. Drugi z le 802 glasovoma. Madžarska in še posebej italijanska narodna skupnost sta majhni. Več drugih, večjih narodnih skupnosti, ki živijo v Sloveniji, pa nima neposrednega predstavnika v državnem zboru.

Na posebnih volitvah madžarskega poslanca je volilno pravico letos imelo 5384 volivcev, glas je oddalo nekaj več kot 3000 volivcev. Kandidata sta bila dva, Horváth pa je bil izvoljen z dobrimi 2000 glasovi. Na volitvah italijanskega poslanca je volilno pravico imelo le 2856 volivcev, glasovalo jih je slabih 2000. Kandidati so bili štirje, izvoljen je bil Ziza.

Glede na število volilnih upravičencev lahko dokaj točno predpostavimo, da italijanska narodna skupnost v Sloveniji šteje okoli 3500 ljudi, madžarska pa okoli 6700. Po zadnjem popisu prebivalstva, ki je potekal že pred skoraj četrt stoletja (2002), so bile sicer v Sloveniji tri največje narodne skupnosti Srbi, Hrvati in Bošnjaki oziroma muslimani. Srbska skupnost je štela 40 tisoč ljudi, hrvaška 35 tisoč, Bošnjakov in etničnih muslimanov je bilo skupaj 30 tisoč. To število je danes še večje, saj iz njihovih matičnih držav v Slovenijo tradicionalno prihaja največ delavcev. Poleg slovenskih državljanov, ki so pripadniki teh narodnih skupnosti, je v Sloveniji tudi več tujih delavcev teh narodnosti, ki nimajo državljanstva, a precejšen delež jih tu živi in dela dalj časa. Zgolj bosanskih državljanov, ki delajo v Sloveniji, je okoli 70 tisoč.

A če se osredotočimo samo na državljane Slovenije in na zastarele podatke, torej srbska, hrvaška in bošnjaško-muslimanska narodna skupnost vsaka štejejo več kot 30 tisoč ljudi. S tem so vsaka zase vsaj štirikrat večje od madžarske narodne skupnosti in osemkrat večje od italijanske. Tudi romska skupnost, ki danes šteje od 10 do 12 tisoč posameznikov, je večja od madžarske in še posebej od italijanske narodne skupnosti.

Nič ni narobe s tem, da imata madžarska in italijanska narodna skupnost vsaka svojega poslanca. Varstvo teh dveh skupnosti, h kateremu spada tudi posebni zastopnik v parlamentu, je v Evropi primerjalno gledano zgledno. Prav pa bi bilo, če bi takšnega predstavnika imele še vsaj srbska, hrvaška, bošnjaška in romska skupnost.