Teden / Parkirni referendum

Mestni svet ljubljanske občine je 23. marca sprejel spremembo odloka o urejanju prometa. Z njo je v ljubljanskih soseskah uzakonil nov prometni režim, saj se je v Štepanjskem naselju izkazalo, da gre pri stanovanjskih soseskah za posebna območja, ki potrebujejo svoj pravni okvir. Parkiranje na javnih površinah znotraj sosesk je tako postalo plačljivo, uvedene so cene, ki veljajo za cono 3, torej 70 centov na uro in dva evra za nočno parkiranje med deseto zvečer in šesto zjutraj. Vsakemu stanovanju bo pripadla ena parkirna dovolilnica, za katero bo treba plačati 60 evrov na leto. Če bo parkirnih mest dovolj, bodo stanovalci lahko kupili tudi drugo in tretjo dovolilnico, stali pa bosta 120 in 240 evrov na leto. Do dovolilnice ne bodo upravičeni stanovalci, ki so v soseski pridobili parkirna mesta po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine – torej tisti, ki jim je uspelo, da so lastništvo nad parkiriščem pred svojim blokom od občine pridobili s pravnim postopkom. Isto velja za stanovalce, ki imajo v soseski garažo.

Novemu občinskemu odloku odločno nasprotuje civilna iniciativa za Štepanjsko naselje, ki že od začetka nasprotuje novemu parkirnemu režimu v mestu. Februarja ji je uspelo na sodišču, ko je zaradi dogajanja na začetku leta tožila občino, sodišče pa je z začasno odredbo zadržalo izvajanje novega parkirnega režima v naselju. Zdaj je vložila pobudo za občinski referendum o spornih členih novega odloka o urejanju prometa. Pobudo je z 250 podpisi vložila prejšnji petek. Po potrditvi občine, da je referendum mogoč in v skladu z zakonom, se bo začelo zbiranje podpisov.

Na novinarski konferenci v torek je bil koordinator iniciative Klemen Fajs kritičen do tega, da stanovalci, ki imajo v lasti parkirna mesta in garaže, ne morejo zaprositi za dovolilnico, in poudaril, da so stare garaže pogosto premajhne za sodobne avtomobile. »Mestna oblast, ki je na področju javnega prevoza in celostnega urejanja prometne problematike spala zadnjih 20 let, danes breme svojih odločitev prenaša na stanovalce, na tiste, ki vsak dan hodimo v službo, skrbimo za svoje družine in soustvarjamo življenje v tem mestu,« je še poudaril Fajs. Pobudo so podprle tudi druge ljubljanske iniciative: Križanke niso naprodaj, Tržnice ne damo, nasprotniki kanala C0 in nasprotniki sežigalnice.

Uro pozneje mu je na tedenski novinarski konferenci odgovoril ljubljanski župan Zoran Janković, ki je dogajanje in pobudo za referendum označil za del predvolilne kampanje. (lokalne volitve nas čakajo 15. novembra). »Tudi če jim uspe z referendumom, je vprašanje, ali bodo nase prevzeli napačno parkiranje, parkiranje na zelenicah, kolesarskih stezah, pločnikih, na invalidskih prostorih,« je Janković opisal težave, ki so se prej pojavljale v naselju. »Tudi če bo stanovalcem uspelo parkirišča pridobiti nazaj, bo število parkirnih mest ostalo isto,« je še dodal.

V samostojni Sloveniji v prestolnici še ni bilo naknadnega referenduma. Le ena pobuda, proti gradnji muslimanskega kulturnega centra, je zbrala dovolj podpisov, a glasovanja o tem vprašanju ni bilo, saj je referendum prepovedalo ustavno sodišče. Odgovor na vprašanje, zakaj v Ljubljani ni veliko lokalnih referendumov, tiči v tem, da je za razpis referenduma potrebnih nekaj manj kot 11 tisoč podpisov. To pa je razmeroma veliko.

Ne glede na izid spora med prebivalci in občino, med lastniki avtomobilov in Zoranom Jankovićem, pa ostaja vprašanje, kako izboljšati parkirno politiko v mestu in kako v njem zmanjšati število avtomobilov. Samo novi, strožji režimi parkiranja rešitve ne bodo prinesli, nasprotno, prinesli bodo odpor.