Teden / Dva slaba
Za položaj mariborskega rektorja se bosta potegovala Mitja Slavinec in Dean Korošak
Luka Volk
MLADINA, št. 14, 10. 4. 2026

Nekdanji politik, strokovnjak za visoko šolstvo, nagrajenec za dosežke na področju šolstva in kandidat za rektorja Mitja Slavinec
© Daniel Novakovič, STA
Po osmih letih položaj rektorja mariborske univerze zapušča Zdravko Kačič. Za vodenje druge največje univerze v državi se bosta na volitvah prihodnji mesec, 12. maja, potegovala dva kandidata: dosedanji prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Dean Korošak in profesor fizike na mariborski Fakulteti za naravoslovje in matematiko Mitja Slavinec, sicer tudi državni sekretar za visoko šolstvo v času tretje vlade Janeza Janše.
Luka Volk
MLADINA, št. 14, 10. 4. 2026

Nekdanji politik, strokovnjak za visoko šolstvo, nagrajenec za dosežke na področju šolstva in kandidat za rektorja Mitja Slavinec
© Daniel Novakovič, STA
Po osmih letih položaj rektorja mariborske univerze zapušča Zdravko Kačič. Za vodenje druge največje univerze v državi se bosta na volitvah prihodnji mesec, 12. maja, potegovala dva kandidata: dosedanji prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Dean Korošak in profesor fizike na mariborski Fakulteti za naravoslovje in matematiko Mitja Slavinec, sicer tudi državni sekretar za visoko šolstvo v času tretje vlade Janeza Janše.
Slavinec je poleg tega nekdanji poslanec LDS, ki se je leta 2005 zapletel v svojevrsten gostilniški incident. Kaj se je zgodilo? Aprila tistega leta je bil v ljubljanskem lokalu Oštirna in pil traminec, nato so ga natakarji obvestili, da je njemu ljube žlahtne kapljice zmanjkalo in da mu lahko namesto nje ponudijo kaj drugega. Takrat naj bi se bil Slavinec zelo razhudil, češ da ni navaden smrtnik, pač pa poslanec, povrhu pa še doktor fizike, in je poklical policijo. Trenutek šibkosti je kasneje obžaloval.
Politiko je nato zamenjal z akademskimi vodami. Že prej je ustanovil Pomursko akademsko znanstveno unijo (PAZU), leta 2015 pa je zasedel položaj dekana Fakultete za naravoslovje in matematiko. Ob imenovanju zadnje Janševe vlade se je ugibalo, da bi lahko postal šolski minister iz kvote SMC, a je v ekipo Simone Kustec vskočil nekoliko kasneje kot državni sekretar. Ker ministrice pogosto ni bilo na spregled, so Slavinca opisovali kot nekakšnega ministra v senci. In kot nekoga, ki zna zmeraj poskrbeti za svoje koristi in koristi kolegov.
Tako mu je med drugim uspelo na direktorska mesta v direktoratih ministrstva postaviti štiri profesorske kolege s svoje fakultete, kadroval pa je rad tudi drugod, denimo v javni agenciji za raziskovalno dejavnost. Ob izteku mandata takratne vlade je bil sprejet še zakon o PAZU, ki naj bi Slavinčevo združenje pripel na državne jasli – zagotovil bi mu 100 tisoč evrov proračunskih sredstev na leto in zaposlenim status javnih uslužbencev. Zakon v času vlade Roberta Goloba nato ni zaživel, saj naj združenje ne bi izpolnjevalo vseh potrebnih pogojev za pridobitev statusa neposrednega uporabnika državnega proračuna. Slavinec je bil prav tako med tistimi funkcionarji zadnje Janševe vlade, ki so si tik pred odhodom razdelili več kot 230 tisoč evrov posebnih nagrad za neizkoriščeni letni dopust. Za 54 dni neizrabljenega dopusta je prejel 12.300 evrov.
Zgodovina njegovega edinega oponenta Deana Korošaka je manj pestra. Ta kandidat uživa podporo sedanjega vodstva univerze, pri čemer nekatere zaposlene ob njegovi kandidaturi skrbi ravno napoved, da bo nadaljeval delo in politike zdajšnjega rektorja Kačiča. Temu so številni v zadnjem času zamerili predvsem odpoved delovnega razmerja profesorju filozofije Frideriku Klampferju in pa domnevno neukrepanje ob nepravilnostih in celo sumih mobinga na univerzi.
Med nekaterimi člani univerzitetne skupnosti je tako že mogoče slišati, da se bodo primorani na volitve odpraviti s ščipalko na nosu, saj gre za vprašanje izbire manjšega zla. O bodočem rektorju bodo odločile tri skupine volivcev, 60 odstotkov sestavljajo glasovi visokošolskih učiteljev in sodelavcev, po 20 odstotkov pa glasovi študentov in drugih zaposlenih.