Teden / Dve poti iz energetske krize

Ameriški napad na Iran traja že več kot mesec, zdaj je sprejeto začasno premirje, a dobava nafte in njenih derivatov skozi Hormuško ožino je še vedno otežena, to pa vpliva na ceno tega blaga. Vlade razmišljajo, kako bi najučinkoviteje ublažile krizo in s tem gospodarstvu zagotovile konkurenčno prednost, prebivalcem pa boljšo kakovost življenja.

Člani slovenskega podnebnega sveta so pripravili 11 konkretnih ukrepov, ki se osredotočajo predvsem na zmanjšanje porabe goriva, s čimer naj bi ublažili krizo. Med drugim predlagajo pospešitev elektrifikacije transporta in ogrevanja z višjimi subvencijami, spodbujanje dela od doma tam, kjer je to mogoče, in začasno uvedbo brezplačnega javnega prevoza za vse. Tega sta že uvedli dve avstralski zvezni državi, Viktorija, kjer je mesto Melbourne, in otok Tasmanija. Predlagajo še znižanje omejitve hitrosti na avtocestah, ki ima poleg zmanjšanja porabe goriva še druge pozitivne učinke. »Ti vključujejo zmanjšano pojavnost fantomskih zastojev, izboljšano varnost, manjše emisije hrupa in manjše onesnaženje zraka. Slovenska gospodinjstva prevozu namenijo največji delež gospodinjskega proračuna v Evropski uniji in so zvišanju cen fosilnih energentov še posebej izpostavljena,« so zapisali.

Odhajajočo vlado so še opozorili, da kratkoročni ukrepi, kot so zniževanje trošarin in dajatev na ogljikov dioksid, niso primerni. »Takšni ukrepi spodbujajo nadaljnjo nezmanjšano rabo fosilnih goriv in ohranjanje obstoječega energetskega sistema ter obstoječih potrošniških navad. Takšni ukrepi hkrati povečujejo izpuste CO2 v Sloveniji in k nam efektivno “uvažajo” izpuste tujcev, ki kupujejo fosilna goriva v Sloveniji.« Z začasno odpravo davka na CO2 je proračun izgubil 23 milijonov evrov prilivov, z znižanjem trošarin pa bo država vsak mesec izgubila od 10 do 15 milijonov evrov. Ti ukrepi torej koristijo tistim, ki imajo velike stroške zaradi izpustov in kupujejo veliko goriva – to so podjetja.

Ni presenečenje, da gospodarska združenja zagovarjajo prav te ukrepe. Pred dobrim tednom je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pripravila tiskovno konferenco, ki se je je udeležil tudi okoljski minister Bojan Kumer, na njej pa je predstavila svoje predloge za ukrepe v zvezi z energetsko krizo. Zavzema se predvsem za znižanje dajatev in trošarin, povezanih z energenti, uvedbo kapice na ceno električne energije in zemeljskega plina, pa tudi znižanje omrežnine. Od vsega tega bi imela največ koristi energetsko intenzivna podjetja, že danes glavni porabniki energije in največji ustvarjalci prevelikih potreb, ki so sestavni del krize.

Tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek, sicer član SDS, se je na prireditvi stranke Resni.ca o kmetijstvu in energetski krizi zavzel za znižanje trošarin, celo na evropski ravni.