Teden / 8 dni

Reševanje sotočja Sav

Državni svet je opravil javni posvet o pomenu celovite zaščite širšega območja sotočja Sav. Lastnik okoliških parcel Igor Boncelj in njegov projektant Andrej Golčman namreč nameravata na sotočju, ki velja za naravno vrednoto državnega pomena, zgraditi turistični kompleks. Jana Kolman iz iniciative Reši Sotočje! in več naravovarstvenih strokovnjakov je opozorilo na nedopustno degradacijo sotočja, ki jo Boncelj nekaznovano izvaja že vrsto let. Tudi župan Radovljice Ciril Globočnik je izrazil razočaranje nad inšpekcijskimi službami, ki kljub črni gradnji in močnemu poseganju v prostor sotočja ne ukrepajo. Globočnik je prepričan: »Če država to odkupi, bi bilo verjetno za to območje najboljše.« Bo kar držalo, da se bo moral problematike lotiti kdo drug. Občina ni sposobna niti na novo postaviti smerokazov do sotočja, ki jih je ’nekdo’ umaknil z javnih površin pred tremi leti, na spletni strani Turistično informacijskega centra Radovljica pa piše, da dostop do sotočja Sav »ni mogoč«. Zahtevo po trajnem zavarovanju sotočja je nedavno podpisalo okoli 60 naravovarstvenih organizacij in civilnih iniciativ iz vse Slovenije ter 40 iz balkanske regije.

Nova pravila, nove bitke

Društvo Eko Bistrc iz Ilirske Bistrice nasprotuje povečanju obsega proizvodnje lesno-kemične tovarne Lesonit, saj bi to pomenilo dodatno povečanje emisij hrupa in poslabšalo kakovost zraka. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je prekinilo postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja Lesonitu, dokler ne odloči o tem, ali je za spremembo posega v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje. V Eko Bistrc sklepajo, da bo Lesonit sprožil nov postopek, za katerega pa bo veljal nov Zakon o varovanju okolja (ZVO - 2), po katerem se zainteresirana javnost lahko vključi v postopke le pod pogojem, da postane civilna iniciativa, in ne več kot stranska udeleženka. Zato so v društvu začeli zbirati 200 podpisov za formalnopravno ustanovitev iniciative. Podatki Arsa medtem kažejo, da je Lesonit eden večjih onesnaževalcev zraka glede na količino izpustov prahu in dušikovega oksida, pa tudi tovarna, ki v Sloveniji v zrak izpusti največ formaldehida.

Kostakova deponija

Krško podjetje Kostak je samo obdelalo okoli 2900 kubičnih metrov komunalnih odpadkov, ki so bili nezakonito zakopani na njegovi deponiji v Spodnjem Starem Gradu. S tem je podjetje izvršilo lansko odločbo inšpektorata za okolje, ki je ugotovil nezakonito stanje na odlagališču. Zadeva je še vedno pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada, ki je oktobra lani sprožil preiskavo suma storitve kaznivega dejanja obremenjevanja oziroma uničevanja okolja, Kostakove posle pa bo preveril tudi zunanji revizor.

Norost biblijskih razsežnosti

Ameriški predsednik Donald Trump je obeležil praznik velike noči z izjavo: »Mislim, da je na veliko načinov to ena naših boljših velikih noči. Z vojaškega vidika lahko rečem, da je bila ena najboljših.« Trumpova administracija se  pri razlaganju vojne proti Iranu vedno bolj zateka k uporabi verskih izrazov oziroma biblijskih mitov. Obrambni minister Pete Hegseth je o reševalni akciji v Iranu sestreljenega ameriškega pilota razpredal: »Vidite, sestreljen je bil v petek, na veliki petek, skrival se je v jami vso soboto, nato pa je bil rešen v nedeljo. Iz Irana so ga izvlekli, ko je sonce vzhajalo na velikonočno nedeljo. Pilot je bil ponovno rojen, vsi so varni in prisotni, narod slavi, Bog je dober.« Trump je nadaljeval: »Se spomnite, ko sem Iranu dal deset dni, da sklene sporazum ali odpre hormuško ožino? Čas se izteka – še 48 ur in nanje se bo zgrnil ves pekel. Slava BOGU!« In seveda, bilo je le še vprašanje časa, kdaj bo Trump sam pri sebi dojel, da je pravzaprav on bog. To je bilo takoj po velikonočnem ponedeljku, ko je oznanil, da »bo umrla celotna civilizacija«, če Iran ne bo sprejel njegovih zahtev. Dan kasneje je Trump sestopil z božjega prestola in pristal na dvotedensko premirje.

Velika noč dolgih nožev

Judovski ekstremisti na Zahodnem bregu stopnjujejo napade zoper palestinske kristjane. Nezakoniti judovski naseljenci so se v preteklosti že znašali nad krščanskimi spomeniki in pokopališči na enak način, kakor se neonacisti znašajo nad judovskimi v Evropi, zdaj pa so na Zahodnem bregu ogrožena že cela naselja. Eno od njih je Tajbeh, ki velja za eno najstarejših krščanskih skupnosti na svetu. Tam se je po navajanju evangelijev Jezus s svojimi učenci skrival pred judovskim verskim vodstvom, preden se je odpravil na svojo zadnjo pot v Jeruzalem. Krščanska skupnost je preživela turbulentnih 1500 let, a njeni prebivalci se zdaj bojijo, da prihaja njen konec. Judovski verski blazneži jih napadajo in ustrahujejo, da bi jih pregnali z njihove zemlje. Britanski časopis The Guardian je opozoril: »Nenehno prisvajanje zemlje in ustrahovanje sta vzorec, ki se ponavlja po celotnem Zahodnem bregu. Gre za kampanjo, ki so jo Združeni narodi označili za etnično čiščenje in ki jo spodbujajo radikalni člani [izraelske] vladajoče koalicije.« Zakaj slovenski prijatelji Izraela, ki se obenem radi kažejo tudi v cerkvah, o teh stvareh vztrajno molčijo?