V središču / Konec rubeža socialnih pomoči?

Ko je vlada Roberta Goloba lani jeseni sprejemala zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (tako imenovani Šutarjev zakon), so se vrstila opozorila, da je v njem več ustavno vprašljivih novosti. Nekaterim se je potem vlada v ad hoc postopku sprejemanja odrekla, drugim ne. Prejšnji četrtek je ustavno sodišče prvič odločalo o tem zakonu, in sicer o 8. členu, ki je premierno omogočil rubež socialne pomoči. Zakonsko določbo in s tem tovrstne rubeže so sodniki do končne odločitve v zadevi zadržali in hkrati v sklepu že tudi namignili, da je zakon v tem delu najverjetneje protiustaven.

Ustavne sodnice in sodniki – ki o tem odločajo na predlog varuhinje človekovih pravic Simone Drenik Bavdek in Pravne mreže za varstvo demokracije – priznavajo, da škodljive posledice nastanejo z zadržanjem zakonskega člena, pa tudi brez tega ukrepa. V prvem primeru škoda nastane državi in legitimnemu cilju izvršljivosti (prekrškovnih) odločb in izterjave glob, v drugem posameznikom in družinam s socialnega dna, ki jim država rubi edino preostalo imetje – socialno pomoč oziroma minimalna sredstva za preživetje. Po mnenju sodnic in sodnikov so škodljive posledice v drugem primeru hujše.

Zato so se odločili zakon v tem delu zadržati. Poleg tega, opozarjajo, bo država rubeže, ki jih v času zadržanja zakona ni mogla izvajati, lahko izvedla po končni odločitvi ustavnega sodišča, če to ne bo ugotovilo neustavnosti. To pomeni, da prej omenjene škode za državo v materialnem smislu pravzaprav ne bo. Pa tudi v moralnem ne – zadržanje ne pomeni, da glob za prekrške, ki bodo storjeni v tem času, ne bo mogoče izterjati pozneje. Vse to seveda pod pogojem, da je rubež socialnih pomoči, kot je urejen v zakonu, ustavno sprejemljiv.

Da morda ni, pa je ustavno sodišče nakazalo že z zadržanjem. Odredilo ga je – kot je opozorila varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek – »ker ureditev, ki dopušča izvršbo na minimalne socialne prejemke, namenjene preživetju, lahko povzroči težko popravljive ali nepopravljive posledice za posameznika«. Hkrati je namreč rubež plače omejen tako, da rubljenemu vedno ostane na računu dovolj sredstev za preživetje. Rubež socialne pomoči pa je neomejen. Ljudje, ki jim rubijo socialne prejemke, so tako postavljeni v neenak položaj s tistimi, pri katerih se izvršba izvede na plači oziroma dohodku iz delovnega razmerja.

Ustavno sodišče je prvič odločalo o tako imenovanem Šutarjevem zakonu in za zdaj ustavilo rubež socialnih pomoči.

Zakon o davčnem postopku določa, da je »z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače«. Varovalka je namenjena temu, da država z rubežem na bančnem računu ne ogroža preživetja dolžnikov. Socialna pomoč je poleg tega še precej nižja od 76 odstotkov minimalne plače, ki drugim dolžnikom vedno ostanejo na računu. Ta odstotek je uzakonjen pri višini, ki naj bi omogočala golo preživetje. Zato je ustavno vprašljiv kakršenkoli poseg v ta sredstva ne glede na to, ali gre za plačo, socialno pomoč ali kak tretji finančni vir.

Veljavni rubež socialnih pomoči je sicer ustavno sporen še iz vsaj dveh drugih razlogov – ker gre za retroaktiven ukrep (uporablja se za prekrške, storjene v preteklosti, ne le za na novo storjene) in ker je predpis tako pomanjkljiv, da omogoča celo rubež socialnih pomoči dolžnikovih otrok in morebitnih drugih vzdrževanih članov.

Sodišče je odločitev sprejelo z veliko večino osmih proti enemu. Proti je glasoval sodnik Rok Svetlič. Za so glasovali Rok Čeferin, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Neža Kogovšek Šalamon ter tudi štirje sodniki, ki so nedavno začeli mandat – Primož Gorkič in Nina Betetto ter Marko Starman in Tamara Kek, ki sta začela delati teden pred sprejetjem odločitve. To so tudi sodnice in sodniki, ki bodo zdaj odločali, ali je rubež socialne pomoči ustaven ali ne, pri čemer bo Kneza konec aprila zamenjala Barbara Kresal.

Dodobra prenovljena zasedba ustavnega sodišča pa bo odločala še o morebitnih drugih ustavno vprašljivih ukrepih iz tega zakona. Med njimi bi jih ustavno presojo zagotovo moralo doživeti kar nekaj. Za začetek vsaj tisti, ki so povezani s povečanjem policijskih pooblastil – policijski vstop v stanovanje brez odredbe za potrebe iskanja orožja; policijska razglasitev varnostno tveganega območja in popolni policijski nadzor ter racije znotraj območja; pa tudi policijska odstranitev oseb in prepoved približevanja gostinskemu obratu.