»Popotnica za novega predsednika je slaba«

Ob zatrjevanju prvakov strank o enotnosti poslanskih skupin in zaupanju svojim poslancem pri petkovem glasovanju o novem predsedniku DZ vpogled v glasovnice kaže, da so nekateri poslanci morali to enotnost dokazovati. Del glasovnic v podporo Zoranu Stevanoviću je bil na sicer tajnem glasovanju označen. Vidne so tri različne oznake.

STA je skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zaprosila za vpogled v glasovnice s petkovega tajnega glasovanja o predsedniku DZ.

Prepoznati je tri različne vrste oznak

Izkazalo se je, da je del glasovnic v podporo novoizvoljenemu predsedniku DZ Stevanoviću označenih. Prepoznati je tri različne vrste oznak. Devet glasovnic je bilo označenih s krogcem v spodnjem desnem kotu glasovnice, šest glasovnic je bilo označenih s piko ob glasu za, štiri glasovnice pa z zvezdico v zgornjem delu glasovnice.

Brez oznake je bilo 29 glasovnic v podporo, prav tako so brez oznake vse glasovnice proti imenovanju Stevanovića na čelo DZ.

Dve glasovnici sta neveljavni in na njiju ni opaziti dodatnih oznak, je pa pri obeh ta volja jasno izražena na način, da je spodnji del glasovnice na veliko prečrtan z X.

Na petkovem glasovanju o predsedniku DZ je bilo oddanih 79 glasovnic. Za Stevanovića je glasovalo 48 poslancev, 29 jih je bilo proti, dve glasovnici sta bili neveljavni. Enajst poslancev glasovnic ni prevzelo. Vpogled v volilni imenik pokaže, da so to bili, kot so tudi napovedali, poslanci SD ter Levice in Vesne.

Kaj pokaže izračun?

Nasprotovanje Stevanoviću in glasovanje proti je napovedala poslanska skupina Svoboda, ki šteje 29 poslancev, kar ustreza številu glasovnic proti.

Izračun pokaže, da je bil Stevanović za predsednika DZ izvoljen z glasovi poslancev svoje stranke Resni.ca, poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokratov.

Ob dejstvu, da ni mogoče z gotovostjo trditi, kdo je oddal dve neveljavni glasovnici in kako sta se opredelila poslanca narodnih skupnosti, pa primerjava števila glasovnic, označenih na enak način, kaže, da bi jih lahko označevali poslanci NSi, SLS in Fokus (poslanska skupina šteje devet poslancev), Demokratov (poslanska skupina šteje šest poslancev) in stranke Resni.ca (poslanska skupina ima pet poslancev, eden njih je bil kandidat za predsednika DZ).

Če je temu tako, potem je imel predsednik Demokratov Anže Logar, ki sam ni poslanec, v petek prav, ko je zatrjeval, da je njegova poslanska skupina glasovala enotno. Na vprašanje, kako lahko z gotovostjo trdi, da je temu tako, če je glasovanje vendarle tajno, pa je tedaj odgovoril: "Sem prepričan, da je, ker zaupam svojim poslancem." Ob novinarskem vprašanju, če je glasovanje svojih poslancev kako preverjal ali nadzoroval, pa je Logar vprašal, kako bi lahko to preverjal.

Nedopusten poseg v pravice poslancev

"Gre za nedopusten poseg tako v pravice poslank in poslancev kot tudi v aktivno volilno pravico kot ene temeljnih političnih pravic državljank in državljanov," je v odzivu na novico o označevanju glasovnic zapisala stranka Gibanje Svoboda.

Tovrstna praksa po oceni stranke pomeni kršitev tajnosti glasovanja, s tem pa tudi osnovnih demokratičnih standardov in lahko pomeni tudi kaznivo dejanje. "Svoboda poslanskega mandata, ki je ustavno zagotovljena, ter tajnost glasovanja kot njen pomembni varovalni mehanizem sta temelj za neodvisnost odločanja in integriteto volitev najvišjih predstavnikov države in ju nima nihče pravice zlorabiti za svoje osebne politične interese," piše v sporočilu za javnost.

"Svoboda poslanskega mandata, ki je ustavno zagotovljena, ter tajnost glasovanja kot njen pomembni varovalni mehanizem sta temelj za neodvisnost odločanja in integriteto volitev najvišjih predstavnikov države in ju nima nihče pravice zlorabiti za svoje osebne politične interese."

Svoboda še sporoča, da vsakršno označevanje glasovnic oziroma poseganje v tajnost glasovanja pomeni nedopusten pritisk na nosilce javnih funkcij ter lahko predstavlja zlorabo demokratičnih postopkov.

Predsednik Svobode Robert Golob je za četrtek sklical izvršni zbor stranke na to temo.

Oglasili so se tudi nekateri pravniki, denimo Ciril Ribičič, ki je za portal Siol dejal, da gre za staro prakso, s katero politične stranke nadzirajo svoje poslance. Ob tem je opozoril, da je nadzor nad voljo poslancev protiustaven in nezakonit. "Glasovnice so veljavne, lahko pa smo zelo kritični do strank, ki to delajo, in do poslancev, ki se takšnemu delovanju podrejajo," je dejal. Naštel je tudi več načinov, na katere so stranke v preteklosti preverjale tajno glasovanje. "Jasno je, da vse stranke zelo disciplinirano zahtevajo od svojih poslancev, da glasujejo tako, kot jim je naročeno, in da ne smejo imeti lastne volje," je sklenil Ribičič.

"Glasovnice so veljavne, lahko pa smo zelo kritični do strank, ki to delajo, in do poslancev, ki se takšnemu delovanju podrejajo."

Glasovanja za nazaj ne bo mogoče razveljaviti, saj bi morali za izpodbijanje volitev pravočasno sprožiti ustrezne postopke in dokazati, da je označevanje glasovnic vplivalo na glasovanje. Od vodstva DZ pa je odvisno, ali bo takšne prakse odpravilo ali ne, je dejal. Med drugim rešitev vidi tudi v spremembi volilnega sistema in uvedbi prednostnega glasu, o čemer smo glasovali na referendumu. Kot pravi, bi s tem dobili samostojnejše in pogumnejše poslance.

Pravnik Rajko Pirnat pa meni, da načelo tajnosti glasovanja na petkovem glasovanju za predsednika DZ ni bilo kršeno, prav tako po njegovem mnenju označevanje glasovnic ni neustavno. Ob tem je opozoril, da to velja, če je glasovnico sam označil tisti, ki je glasoval. "Če so bile glasovnice označene že pred glasovanjem, torej če je nekdo nadziral, s kakšno oznako je nekdo dobil glasovnico, pa gre za kršitev tajnosti glasovanja," je komentiral za Siol.

"Če označene glasovnice sovpadajo s številom poslancev teh strank, je precej očitno, kdo je označeval glasovnice. Popotnica za novega predsednika je slaba. Morda pa želijo imeti etično pohabljen državni zbor."

Nekdanji predsednik DZ Milan Brglez pa je za Večer povedal, da bi takšno glasovanje razveljavil, če bi poslanci v času njegovega mandata označevali glasovnice. Zaradi označevanja glasovnic je bilo namreč onemogočeno tajno glasovanjem vsem preostalim poslancem, ki so prevzeli glasovnice, je poudaril.

Pavel Gantar, prav tako nekdanji predsednik DZ, pa je za Večer ocenil, da je označevanje glasovnic moralno in politično sporno, saj je načeta tajnost glasovanja. "Če označene glasovnice sovpadajo s številom poslancev teh strank, je precej očitno, kdo je označeval glasovnice. Popotnica za novega predsednika je slaba. Morda pa želijo imeti etično pohabljen državni zbor," je poudaril Gantar.