Vračanje ukradenih umetnin iz kolonialnega obdobja

Francoski parlament je v ponedeljek izglasoval zakon, ki poenostavlja postopke vračanje umetnin v države izvora. Gre za umetnine, ki jih je francoska stran odtujila v času kolonialnega obdobja. Zakon izrecno velja za predmete, pridobljene med letoma 1815 in 1972.

Francoska nacionalna skupščina je v ponedeljek pozno zvečer predlog zakona sprejela soglasno, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Senat, zgornji dom francoskega parlamenta, je omenjeni zakon soglasno sprejel že januarja.

Francija še vedno poseduje na deset tisoče umetnin in drugih dragocenih predmetov, ki jih je odtujila v omenjenem obdobju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je vrnitev kulturne dediščine vključil med svoje politične obljube, tozadevno je šel pri priznavanju preteklih francoskih zlorab v Afriki dlje od svojih predhodnikov. Med obiskom v glavnem mestu Burkine Faso Ouagadougou kmalu po prevzemu predsedniškega mandata leta 2017 je tako obljubil, da se Francija nikoli več ne bo vmešavala v svoje nekdanje kolonije, in se zavezal, da bo država v petih letih omogočila vrnitev afriške kulturne dediščine.

Nekdanje evropske kolonialne velesile so v zadnjem času začele v vedno večji meri vračati nekatera umetniška dela, odtujena v času kolonialnih osvajanj. V Franciji je bila ena od ovir dosedanja zakonodaja, ki je zahtevala , da o vsakem predmetu iz narodnih zbirk poslanci glasujejo posebej.

Francija se poleg tega v zadnjem času sooča z vedno več zahtevami po vračilu odtujenih umetnin, med drugim iz Alžirije, Malija in Benina.

Francoski parlament je lani odobril vrnitev svetega artefakta, bobna Djidji Ayokwe, ki je znan tudi kot govoreči boben, s Slonokoščene obale. Francoske kolonialne enote so ga leta 1916 odvzele plemenu Ebrie. Marca letos so boben vrnili v prvotno domovino.

Ta korak je v Franciji sprožil burne politične razprave, saj je skrajno leva stranka Nepokorna Francija (LFI) trdila, da bi bilo treba obseg vračanja umetnin razširiti, medtem ko skrajno desna stranka Nacionalni zbor zagovarja stališče, da bi morali vrnitev umetnin iz kolonialnega obdobja omejiti le na države, ki imajo "neobremenjene" odnose s Francijo.

V zadnjih letih so namreč številni državni prevrati poskrbeli, da so se v nekaterih nekdanjih francoskih kolonijah v Zahodni Afriki na oblast zavihtele vojaške hunte, ki so sovražno nastrojene do uradnega Pariza.

Leta 2023 je Francija sicer že sprejela dva tako imenovana okvirna zakona za vračilo predmetov v dveh kategorijah: enega za predmete, ki so bili med drugo svetovno vojno izropani judovskim družinam, in drugega za repatriacijo človeških ostankov iz javnih zbirk.