Pamflet / Bernard Nežmah: Nianse akterjev po volitvah

Če je pred volitvami Robert Golob redno nastopal na soočenjih, polagal temeljne kamne za vse mogoče stavbe in ideje, gostoval v najrazličnejših medijskih hišah, celo v podkastih, se od prvega povolilnega dneva izogiba novinarjem. Z javnostjo komunicira samo še neposredno - prek instagrama oz. družbenih omrežij. Je izpuhtel? Nikakor, začel je sestavljati novo koalicijo, po izvolitvi predsednika državnega zbora pa je sporočil: naredili bomo vse, da ne pride do vlade Janeza Janše. Ko bi to spregovoril na tiskovni konferenci, bi ga ujela vprašanja: kaj pa boste počeli, katera sredstva boste uporabili??? Ker ni pojasnil, kaj namerava, so že vzniknile špekulacije, sploh ob napovedi sodstva, da bo konec maja višje sodišče v Kopru odločalo o sodbi v zadevi Trenta. In tako se širijo pogledi, da bodo oprostilno prvostopenjsko sodbo Janši v novem sojenju spremenili v obsodilno in mu kot obsojencu zaprli pot do mandatarstva. Reč ima seveda status govoric, toda te nastajajo takrat, ko ljudi zanima, kaj je na pomembni stvari, sploh ko so krucialni momenti in početja zavita v meglo. Premier, ki je sklenil, da bo svojo podobo in načrte javnosti doziral sam, brez razjasnitev, ki jih prinesejo novinarska vprašanja, ustvarja politično klimo, ki generira razmah govoric.

Napoved, da se bo posvetil onemogočanju drugega kandidata za mandatarja, bi v prvi vrsti sicer zahtevala vprašanje: ali sporočate predsednici republike, da ste odstopili kot pretendent na mandatarsko mesto? Toda Golob medijem ne odgovarja na vprašanja, zanje ni več dosegljiv, kolikor pač ne povzemajo njegovih posnetkov na družbenih omrežjih. Dobesedno, na ustanovni seji novega parlamenta so fotografi poslikali vse izvoljene poslance v skupinskem portretu, vse, razen poslanca Goloba, ki je utekel pred fotoaparati.

Izvolitev Zorana Stevanovića za primusa med poslanci, je sprožila nekajdnevni medijski tornado, ko so se poslanci Svobode in Levice ter številni komentatorji zgražali, da je ta mož, ki je bil obsojen zaradi različnih rabot, tako moralno sprijena persona, da pač ne more načelovati parlamentu. Ti argumenti imajo sicer nekaj soli, toda - ko je istega Stevanovića Golob vabil v vladno koalicijo, se isti poslanci in isti mediji niso oglasili, da je to je zavržno, da je nespodobno. A s temi litanijami so vodji Resnici ponudili možnost, da se je otresel nahrbtnika izpred petih let, ko je notarsko overil svojo izjavo, da ne gre v koalicijo z Janšo in njegovo SDS. Odreagiral je svetopisemsko: tem, ki so ga grdili in mu metali blato v obraz, je odvrnil z začudenjem: pa saj ste se mi doslej prilizovali in me kovali v nebo, no jaz še naprej ostajam odprt za vaše predloge o vsebini potencialne koalicije s Svobodo. Svoboda z vsemi topovi po njem, on pa jim nastavi še drugo lice. Še več, s takšno držo oblikuje lik politika, ki je sposoben odpuščanja in je pripravljen na sodelovanje tudi z včerajšnjimi antagonisti. In v tej maniri lahko jutri konsekventno sklene tudi sporazum z Janezom Janšo.

Drugače pa ravna Levica. Več kot pol leta so deževale kritike na diskriminatorno izvajanje njenega zakona o dolgotrajni oskrbi. Minister Simon Maljevac jih je nejevoljno en bloc zavračal, svojo politiko je vodil arogantno brez kakršnegakoli dialoga s kritiki; res da jim je v parlamentu in na soočenjih prisluhnil, a vsakič je stopil strumno po svoji poti naprej z besedami, da je to najboljši zakon - ever. Zdaj, ko vlada nima več polnih pristojnosti, pa je poslal v parlament zakonski amandma, s katerim bi odpravili krivično stanje, v katerem del starostnikov plačuje bistveno višjo ceno za oskrbo v domovih kot drugi??? No, recimo dobrohotni OK, bolj pozno kot nikoli, a kaj, ko tudi ta popravek ne spremeni dejstva, da je izvedel takšno reformo, v kateri je še tretji del onemoglih, ki so upravičeni do oskrbe na domu, toda administracija jim ni izdala niti odločb o njihovem statusu, kaj šele, da bi bili deležni obljubljene oskrbe. In tako jim od penzije trgajo prispevke za dolgotrajno oskrbo v proračun in hkrati iz svojih prihrankov plačujejo za zasebno pomoč na domu. Ta sektor pač potrebuje drugačnega ministra, če sledimo ideji enakosti pred zakonom.

Se je pa v slovenskih medijih in v dosedanji vladajoči koaliciji razširilo veselje nad zgodovinsko zmago Petra Magyarja nad nepremagljivim Viktorjem Orbanom s sporočilom, da bo nova vlada ponovno postavila pravno državo, ki je bila 16 let ugrabljena. Bodoči premier je napovedal odločne reze in odstavitve funkcionarjev po vseh institucijah. Za javno televizijo pa je odločil, da bodo začasno ukinili njen informativni program, vse dokler ne napišejo novega zakona o medijih. A čemu takšno gigantsko delo, ko pa je bil pred leti na Slovenskem sprejet zakon o depolitizaciji nacionalne televizije? Magyar bi lahko le prepisal in posvojil zakon, ki je osvobodil javno televizijo pred političnimi zlorabami v smeri propagande. Toda ne, nova madžarska oblast bo napisala svojega. Bo zanimivo spremljati usoda tega zakona, njegove principe - kako dati glas opoziciji, gostom z drugačnimi pogledi, kako omejiti medijsko favoriziranje vlade? In primerjati Magyarjev zakon o javni televiziji z Golobovim.

Je pa ob navdušenju na demokratizacijo, da se je končala 16-letna avtoritarna Orbanova vlada, umanjkala refleksija: se bo v Ljubljani naposled končalo 20-letno samopaštvo župana Zorana Jankovića? No, na vprašanje o kandidaturi za županjo je odgovorila Urška Klakočar Zupančič z besedami: nikoli ne reci nikoli, to prepuščam prihodnosti. Političarka, ki ni nikdar v ničemer javno nasprotovala potezam župana, bi karierno sedla na val besnega resentimenta do Jankovića!????