Hrvaška / Heni Erceg: O Trumpu vse dobro

Je svetovno znana operna pevka, pela je v opernih hišah po vsem svetu, uspela je predvsem z nastopanjem v tujini in spada med ljudi, na kakršne je lahko ponosna vsaka država. Poletja preživlja na otoku Rabu in kot pevska pedagoginja dela z mladimi umetniki, ki pridejo tja, da bi se učili od najboljše. Tako je Dunja Vejzović zaradi dolgoletnega kulturnega delovanja na otoku že pred časom postala častna meščanka Raba. Ženska z zavidanja vredno kariero, ki je politično neodvisna, pa je zdaj tamkajšnjim oblastem napisala žolčno pismo, s katerim jih je obvestila, da se odpoveduje naslovu častne meščanke, ker ne želi biti nosilka priznanja, ki so ga nedavno podelili tudi MP Thompsonu. Kako je razvpiti ustaški pevec povezan s tem severnojadranskim otokom? Je njegova noga sploh kdaj stopila nanj? Je kakorkoli prispeval k rabski kulturi? Seveda ne. Pevec fašističnih budnic nima nikakršne zveze z Rabom, katerega častni meščani so v vseh teh letih postali pomembni pisci in pesniki, pa tudi Dunja Vejzović, ki so ji priznanje podelili prav zaradi spodbujanja kulturnega življenja v mestu Rabu, saj je na otoku gostila svetovne umetnike, prirejala koncerte in se lotevala akcij za ohranitev kulturne dediščine.

»Ob odločitvi, da za častnega meščana Raba imenujete Thompsona, se mi postavlja globoko vrednotno in moralno vprašanje, zato ne morem dopustiti, da bi se moje ime in priznanje, katerega prejemnica sem, znašla v istem simbolnem okviru z odločitvijo, da se naziv častnega meščana mesta Raba podeli nekomu, ki ga ne štejem za vrednega tega,« je velika umetnica zapisala v pismu, v katerem odkrito poudarja, da je bil vzgib za podelitev naslova Thompsonu ozko razumljena nacionalnost, skrita pod navideznim domoljubjem. »Zame domoljubje nikoli ni bilo stvar parol, izključevalnosti ali demonstracije ideologije. Domoljubje je predvsem etična kategorija: ljubezen do države, izražena v obliki skrbi za njeno kulturo, dostojanstvo vsakega človeka, neodvisno od nacionalne pripadnosti.« Zato, pravi ugledna sopranistka, ne more molčati, ampak želi z vrnitvijo naziva povzdigniti glas proti nedostojni odločitvi »lastnikov« Raba, da tudi to plemenito mesto zagnusijo ljudem s počastitvijo pevca, ki je s svojim »umetniškim« delovanjem precej prispeval k nevarni ustašizaciji Hrvaške. In ki ima s tem otokom prav toliko zveze kot s svetovnimi gledališkimi deskami, na katerih je življenje, nastopajoč v najzahtevnejših opernih vlogah, preživela Dunja Vejzović.

Seveda so Thompsonu naslov podelili na predlog proustaškega Domovinskega gibanja, ki v koaliciji s HDZ od lani vlada Rabu. Nič ni pomagalo niti nasprotovanje lokalne skupnosti niti to, da so poslanci z levega pola v znak protesta zapustili sejo. Ve se, Domovinsko gibanje se je takoj po vstopu v koalicijo z vladajočo HDZ odločilo za razsojanje prav v kulturi in medijih in doslej je šlo to tem neizobraženim jurišnikom zelo dobro od rok. Od prepovedi različnih kulturnih prireditev, korenitega zmanjšanja financiranja srbskega tednika Novosti do razglasitve svojega pevskega guruja za častnega meščana Raba.

Seveda niso izostali niti divji odzivi desničarskih medijev na pismo Dunje Vejzović. Zdaj ji veliki poznavalci operne glasbe očitajo, da je pela v Wagnerjevih operah, saj zelo dobro vedo, da je bil Wagner povezan z nacisti. Ni jim mar, da je skladatelj umrl že pol stoletja pred prihodom nacistov na oblast v Nemčiji in da je, ne po svoji krivdi, postal nenavadno priljubljen med njimi. Lažejo tudi, da je operna diva za časa Jugoslavije na Rabu dobila vilo, čeprav je hišo sama kupila, toda vse te insinuacije so učinkovite, zato je samosvoja umetnica – ena redkih, ki so bili v zlih časih, v devetdesetih letih, pripravljeni privoliti v intervju za preganjani protirežimski Feral – zaradi odločitve, da noče biti v družbi s fašističnim pevcem, ožigosana kot še bolj protihrvaška.

Kakorkoli, kaj je dobro za Hrvaško in koliko fašizma potrebuje država, že tako ali tako pogreznjena v zloveščo črnino, nihče ne ve bolje od Domovinskega gibanja, ki mu HDZ neprestano popušča zaradi šibkosti vladajoče koalicije. Obračunalo je s pomembno umetnico in na njeno mesto ustoličilo Thompsona, s čimer je simbolno sporočilo, da niti Rab ni več, kar je bil, potem pa pripravilo še sporočilo za javnost, ki se, na kratko povzeto, glasi: Kdor nasprotuje Trumpu, ne ljubi Hrvaške! Poblaznela ustaška druščina z oblastne ravni »obsoja nečedno aktivistično kampanjo, ki proti Trumpu poteka na Hrvaškem«, in zahteva, da »oblikovalci javnega mnenja pokažejo spoštovanje do Trumpa, predsednika najpomembnejše zaveznice Hrvaške in vodilne sile sveta«. Ob tem so se spomnili še ključne vloge Amerike v »trenutkih, odločilnih za obrambo Hrvaške in BiH«.

Ni pomembno, da takrat ZDA ni vodil ta fašist, še manj jih zanima Trumpovo spodkopavanje svetovnega miru, ubožci ne vedo niti, kje je Iran, kje Palestina, vendar poudarjajo, da je »cela vrsta Trumpovih politik blizu našim programskim načelom in ciljem in se ujema z njimi«. Nevarni ignoranti seveda obtožujejo »militantne levičarje, da želijo svojim totalitarnim, bivšim vrednotam, ki so globoko protihrvaške, zagotoviti mednarodno veljavo«. Zato takšno protiameriško delovanje razglašajo za protihrvaško in škodljivo. Toda težava je, da ta ustaška sekta samo glasno govori, kar avtokratski predsednik vlade potihoma zagovarja. V Bruslju, Zagrebu, Rabu … ni pomembno.