Knjiga / Vladimir Milošević: Depresija in ustvarjalnost 

+ + + +

K mnoštvu knjig o depri, bodisi z vidika pacientov bodisi terapevtov, je psihiater in psihodramski terapevt Milošević dodal še svojo.

Delo je pisano v smeri akademskega dialoga kot nekakšen učbenik psihoterapije, a prinaša tudi miselne izzive za neposvečeno publiko. Sploh na mestih, kjer depresijo opiše kot nezadovoljstvo s svetom okoli posameznika, kar je tudi položaj umetniškega ustvarjalca. Razlika je seveda usodna: ta, ki je depresiven, neskončno premleva in ostaja v krogu nezadovoljstva, artist ali znanstvenik pa svoje trpljenje in nejevoljo z obstoječim usmeri v ustvarjanje nečesa novega.

Tu avtor razširi pojem ustvarjalnosti prek klasičnega polja umetnosti. »V tesnobi dolgčasa ljudje poskušamo napolniti praznino prek brezciljnega preklapljanja med televizijskimi kanali, lahko pa takšno stanje ponudi priložnost, da se lotimo nečesa, česar se še nismo, da poskusimo nekaj novega, da delujemo spontano in ustvarjalno, da presežemo rutinske vzorce in v stari situaciji postanemo ’novi’. Takšno stališče do življenja nas nenehno oživlja in spodbuja, da se skozi različne oblike izzivov vedno znava spoznavamo, razvijamo ter uresničujemo svojo individualnost in samobitnost – v skladu z zunanjimi okoliščinami, ki se nam vsiljujejo bodisi ponujajo kot priložnost.« Knjiga torej napeljuje na psihično »fizkulturo«, ki bi se je lahko lotil slehernik in heretično – glede na psihiatrijo – postal svoj lastni terapevt v smislu, da bi sam spreminjal samega sebe, da bi se z radovednostjo in spontanostjo izmotaval iz primeža tesnobe in brezvoljnosti. Simpatična zamisel, ki pa ne ogrozi poklica psihoterapevtov in psihiatrov.