Prvi teden / Kršitev tajnosti glasovanja

Teden po volitvah je Janez Janša na svojem profilu na družbenem omrežju X zapisal, da so »diplomatska predstavništva napakirana s ’kadri’ levice in ekstremne levice …«, in to ponazoril z objavo dveh fotografij, iz katerih so razvidni izidi glasovanja na bruseljskem in vatikanskem veleposlaništvu. Je Janša s to objavo storil kaznivo dejanje kršitve tajnosti glasovanja?

Gre za fotografiji dveh strani iz zvezka, v katerega si je med štetjem na veleposlaništvih in konzulatih oddanih glasov na sedežu državne volilne komisije izide zapisoval tam prisotni zaupnik SDS Žiga Ciglarič, ki je sicer zaposlen v strankini poslanski skupini. Skladno z navodilom državne volilne komisije namreč glasov predvsem z manjših veleposlaništev niso šteli na kraju glasovanja (na veleposlaništvu), pač pa šele v Sloveniji. Namen takšnega navodila je zagotoviti tajnost glasovanja, ki je ena izmed najosnovnejših sestavin volilne pravice. Tajnost glasovanja bi bila ogrožena na marsikaterem predstavništvu, saj na posameznem navadno glasuje le nekaj deset volivcev, včasih tudi manj kot deset. Ker morajo izmed sebe izbrati tudi člane volilnega odbora, bi ob vsakem štetju dobili skoraj povsem točno sliko, kdo je obkrožil katero stranko.

Med štetjem glasov na sedežu državne volilne komisije si je zaupnik SDS potem izpisal tudi, v katerem volilnem okraju je bil posamezni glas dan posamezni politični stranki. Večinoma je bil v posameznem okraju oddan le po en glas, in ker so »volilni zemljevidi« v teh primerih personalizirani, stranka SDS že danes ve, kako so glasovali tako rekoč vsi, ki so glas oddali na 29 veleposlaništvih. Za veleposlaništvo v Bruslju, kjer je glasovalo 52 zaposlenih, in v Vatikanu, kjer jih je glasovalo 12, pa to lahko izve tudi širša javnost. Ker je Janša zapiske svojega zaupnika o glasovanju na teh dveh veleposlaništvih objavil na omrežju X. Skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja lahko vsak pridobi potrebne informacije in za veliko večino teh volivcev s stoodstotno verjetnostjo ugotovi, za koga so glasovali.

Kazenski zakonik govori o kaznivem dejanju kršitve tajnosti glasovanja. Gre za 156. člen zakonika, ki za fizično osebo, »ki kakor koli prekrši tajnost glasovanja pri volitvah ali glasovanju«, predvideva denarno kazen ali kazen zapora do šestih mesecev. Je bilo kaznivo dejanje storjeno, če lahko politična stranka in javnost prepoznata, kako je volilo nekaj sto ljudi? Zelo verjetno. Je kaznivo dejanje storil opazovalec volitev iz SDS Žiga Ciglarič z izpisovanjem tajnih podatkov ali Janez Janša z javno objavo teh podatkov? Verjetno kar oba. Gre namreč za kaznivo dejanje, ki je storjeno s samim razkritjem, kako je kdo glasoval – za obstoj kaznivega dejanja ni potreben namen, naklep ali poseben način izvršitve. In gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Janeza Janšo osebno ali pa njegovo stranko je v preteklosti zaradi javnih objav in razkritja varovanih osebnih podatkov večdesetkrat oglobil urad informacijskega pooblaščenca. A v tistih primerih je šlo za prekrške in kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov ter globe največ nekaj sto evrov. Tokrat se pojavlja sum kaznivega dejanja.

In če opisana »razkritja«, storjena s političnim namenom, niso kazniva dejanja, potem v prihodnje vsaj volivci na najmanjših voliščih težko pričakujejo, da bi se spoštovala že tako ogrožena tajnost glasovanja. Brez tajnosti glasovanja pa seveda ni svobodnih volitev. Samo pomislite, kako se danes počutijo nekateri volivci z veleposlaništev, ki so volili kako drugo stranko, zdaj pa se utegne zgoditi, da bo vodenje države prevzela maščevalna stranka.