Teden / Nova stranka na slovenskem političnem parketu

Pred približno desetimi leti, ko je bil evroskepticizem na vrhuncu in je Združeno kraljestvo izstopilo iz EU, je skupina študentov zasnovala novo politično združenje Volt. Ne, to ni služba, ki razvaža hrano, temveč panevropska mreža strank, prisotna že v približno 30 evropskih državah, zdaj tudi v Sloveniji. Minuli konec tedna je potekal ustanovni kongres slovenske veje, na njem pa so člani izvolili prvega sopredsednika, Borjo Ranzingerja. V prihodnje naj bi se mu na čelu stranke pridružila še sopredsednica.

Kot je povedal Ranzinger, ima stranka dve ravni delovanja. Na evropski ravni je njen cilj reforma EU, med drugim predlaga uvedbo neposrednih volitev predsednika evropske komisije in krepitev vloge evropskega parlamenta. Na drugi strani v državah spodbuja izmenjavo dobrih praks. »Tako bi lahko na primer dobre prakse, kot je model socialnih stanovanj na Dunaju ali pa digitalna demokracija v Estoniji, pripeljali v Slovenijo.« Evropa bi po mnenju te stranke morala delovati bistveno bolj povezano. Samo tako se lahko odzove na nekatere najzahtevnejše preizkušnje našega časa.

Te so vse težavnejše. Zaostrene svetovne razmere, tudi zaradi ameriške politike na Bližnjem vzhodu, Evropo znova postavljajo pred tveganje energetske krize in obsežnejših podražitev. Pri čemer Evropa na trenutke deluje malodane kot ameriški satelit. »A bi morala biti alternativa takšnemu principu. Svetu bi kot demokratični blok držav, ki jih povezujejo sodelovanje, pravni red in načelo enakosti, lahko pokazala, da obstaja še kaj več kot zgolj ZDA in Kitajska. Za to bi bilo potrebno globlje sodelovanje – sicer nas bodo pojedli,« je povedal Ranzinger.

Evropska stagnacija je po njegovem ena ključnih težav zadnjih dveh desetletij. Rešitev vidi v poglobljeni integraciji, predvsem na področju enotnega trga in obrambe. V stranki podpirajo uvedbo tako imenovanega 28. režima, ki bi ustvaril nov evropski pravni okvir za podjetja. Na obrambnem področju pa zagovarjajo tesnejše sodelovanje držav, skupne nakupe opreme in usklajeno proizvodnjo. S tem bi se dolgoročno zmanjšali stroški. »Potem nam tudi ne bo treba nameniti teh 3,5 ali celo petih odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo.« Ob tem je še posebej poudaril, da bi si osebno seveda želel miru in razorožitve. Vendar razmere v svetu tega za zdaj, žal, ne dopuščajo.

Evropskemu Voltu, drugače članu Zelenih v evropskem parlamentu, je na zadnjih evropskih volitvah uspelo prepričati več kot milijon volivcev in zasesti pet poslanskih mest. V državnih parlamentih je za zdaj prisoten na Nizozemskem in Cipru, predstavnike na regionalni in lokalni ravni pa ima v državah, kot so Italija, Nemčija, Portugalska in Grčija. Slovenski izpostavi se kljub temu ni pretirano mudilo na zadnje parlamentarne volitve. Namesto hitrega vstopa na državno raven stavi na dolgoročno gradnjo stranke. A vendar že napoveduje, da namerava na letošnjih lokalnih volitvah kandidirati v najmanj desetih občinah. Nato se bo odpravila tudi na naslednje parlamentarne in evropske volitve.