Teden / Odvetnik ni kršil etičnega kodeksa, ko je odslovil novinarko?

Ko je Stojan Zdolšek, odvetnik predsednika vlade Roberta Goloba, oktobra lani v svoji pisarni pred zbranimi novinarji komentiral ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije v primeru Bobnar, je to storil šele, ko je prostore zapustila novinarka oddaje Tarča TV Slovenija. Od nje je zahteval, da odide. Odvetniška zbornica je zdaj presodila o etičnosti njegovega ravnanja. Morda presenetljivo je odločila, da ni kršil odvetniškega kodeksa.

Komisija za etiko odvetniške zbornice je sporočila, da ima odvetnik »pravico samostojno odločati, ali bo glede zadev svojih strank komuniciral z mediji, kateri bodo ti mediji ter na kakšen način bo z njimi, v dogovoru s svojo stranko, komuniciral«. Zdolšek namreč ni sklical tiskovne konference, pač pa je v odvetniško pisarno povabil nekaj novinarjev, ki so želeli njegovo izjavo, med njimi je bil tudi novinar RTV Slovenija. To je po telefonu pojasnil novinarki Tarče, ki se je želela prav tako udeležiti srečanja, in ji hkrati povedal, da ji posebne izjave ne bo dal. Novinarka je na srečanje v njegovi odvetniški pisarni vseeno prišla, a z novinarji je Zdolšek govoril šele, potem ko je od novinarke Tarče zahteval, da zapusti njegove prostore in je ta to tudi storila.

Komisija odvetniške zbornice je odločila, da Zdolškovega ravnanja »ni mogoče šteti za nespoštljivo vedenje, diskriminacijo ali poseg v pravice drugih medijev«, pač pa je ravnal »skladno s profesionalnimi standardi, saj je spoštoval tako interes stranke kot pravico odvetnika do samostojnega odločanja o komunikaciji z javnostjo«. Češ da ima kot odvetnik popolno diskrecijo glede tega, s katerimi novinarji se bo pogovarjal in s katerimi ne, in – ker ni šlo za javno prireditev – tudi popolno diskrecijo, koga bo povabil v svoje prostore in koga ne. Ter očitno prav tako, koga bo iz pisarne odslovil.

V Društvu novinarjev Slovenije opozarjajo, da se s tem postavlja »nevaren precedens« – še posebej, ker je odvetnik v tej zadevi edini podajal izjavo in pripadajoče informacije ter bil s tem »edini posrednik komunikacije predsednika vlade Roberta Goloba«. Pomislek novinarskega društva je utemeljen, takšno ravnanje navsezadnje vodi k izbiranju primernih in neprimernih novinarjev ter tudi k omejevanju dostopa do informacij. Omejevanje medijske svobode in s tem povezane manipulacije pa imajo na razmere v družbi lahko le sporne učinke. Poleg tega ne glede na negativne in pozitivne pravne formulacije o odvetnikovem ravnanju tega dejansko ni mogoče videti drugače kot neprimernega in nespodobnega.