V središču / Kaj Stevanović počne z Janšo?

Slovenija spominja na Noč čarovnic, v kateri se Michaela Myersa na koncu znebijo, a se potem v nadaljevanju vedno znova vrne. Še močnejši, še bolj jezen, še bolj maščevalen. Tudi Janša se stalno vrača. Še bolj jezen, še bolj maščevalen.

Spet se je vrnil.

A če malce bolje pomislite, smo se ga že znebili. Mentalno smo ga že premagali. In presegli. Nismo ga hoteli več. Njegov zadnji mandat je bil kalvarija. Dovolj smo ga imeli. Utrujeni smo bili od njega. Izčrpani. Izmučeni. Izžeti. Nismo ga hoteli več gledati – nikoli več! Takšno je bilo sporočilo. In seveda – takšno je bilo tudi sporočilo volitev pred štirimi leti: nočemo ga več! Trikrat? Dovolj je! Nočemo ga več videti! Nočemo ga več slišati! Robert Golob – novi obraz – je gladko zmagal. Janšo je deklasiral, ponižal. Prepričani smo bili, da ga ne bo več nazaj. Da je izčrpal pogoje svojega političnega obstoja. Da je izčrpal politične pogoje svojega obstoja. Mentalno smo ga že odpravili. Psihično smo ga iztisnili. Z njim se nam mentalno in psihično ne bo treba več ukvarjati.

A zdaj se je vrnil. Ponovila se nam je Amerika, kjer se je vrnil Trump. Američani – no, številni Američani, vsaj tisti levo od centra (itak premaknjenega že krepko na desno) – so bili prepričani, da ga ne bo več nikoli nazaj, tem bolj po vseh tistih obtožnicah, ki so jih vložili proti njemu. Bil je odpisan. S svojo norostjo, s svojo antidemokracijo, s svojimi ekscesi je vse tako iritiral, da jih je mučila »trumpovska utrujenost« ali »trumpovska depresija«, oblika mentalnega terorja. Oddahnili so si: ne bo ga več nazaj! Pregnali smo ga! Spodili! Nič nam ne more več! Ne more nas več prizadeti! Šel je do skrajne meje, potem pa so ga ustavili – ni ga bilo več. Mentalno so ga premagali. Prebrodili. Presegli. Odmislili. Ja, rešili so se ga. Ozdraveli so. Vsaj tako so verjeli. Tako kot so Slovenci leta 2022 verjeli, da so se končno rešili Janše.

Slovenci imajo zdaj tak občutek, kot so ga imeli Američani pred letom in pol: da so se iz morastih sanj prebudili v moraste, travmatične sanje. V sanjah te lahko tlači mora, a potem se zbudiš, pa je vse okej – nič od tega, kar si sanjal, se ni zgodilo. Zdaj pa se je zgodilo ravno nasprotno: Slovenci so se zbudili v to, kar jih tlači. Slovencem se je zgodilo to, kar se je zgodilo Američanom: namesto da bi šli naprej, so šli nazaj.

Pokazali smo vam, kako se šteje! Mi smo pravi moški! Tranzicijska levica pa to ni! Ne zna šteti! Okej, tranzicijska levica je ženstvena. Je hotel Janša reči, da ženske ne znajo šteti?

Američani, ki jih Trump tudi v drugem mandatu serijsko in sistematično – kot da so njegovi politični zaporniki – muči, kljuje in živcira z novimi in novimi norostmi (vojnami, napadi, žalitvami ipd.), ponavljajo: kdaj bo teh morastih sanj konec? Obenem pa, kot poročajo, izgorevajo, ne spremljajo več novic, mučijo jih utrujenost, nespečnost in jeza, zbada jih groza, lotevata se jih čustvena otopelost in politična apatija. Vrnitev nekoga, ki si ga mentalno že presegel in psihično odmislil, deluje šokantno. Ljudi omrtviči, saj vidijo, da nič ne pomaga – da so bili vsi protesti, ves boj in ves odpor zaman. Glejte Ameriko: demokrati – opozicija! – so mrtvi, kot da jih ni, protestno gibanje No Kings! pa nima nobenih razsežnosti in nobene moči. Hočem reči: pride in gre. Pro forma. Kot da nihče zares ne verjame, da bi protest lahko kaj spremenil. Kot da se jim ne ljubi več ukvarjati s človekom, ki so ga že odmislili.

Pravi moški zna šteti!

Ko smo nedavno slišali Trumpa, kako je grozil, da bo iransko civilizacijo pokončal v eni noči in da jo bo poslal nazaj v kameno dobo, smo slišali Janšo, kako nevladnikom in nacionalni televiziji grozi, da jih bo pokončal v eni noči in jih poslal nazaj v kameno dobo (nevladnikom bo zaprl finančne pipe, nacionalki pa bo spisal »grški scenarij«, kot je grozil v predvolilnih soočenjih na svojih televizijskih postajah). Trumpov srditi napad na Iran nas je spomnil na srd, s katerim se Janša vrača na oblast. Ne more se zadrževati – to vidimo. Grozil je, da bo spodbijal volilni izid (toliko nepravilnosti še ni videl, kar ga povsem spari s Trumpom, ki v primeru volilnega poraza prav tako vidi le same nepravilnosti), po izvolitvi novega predsednika državnega zbora pa je oznanil, da je bil to dan, »ko se je tranzicijska levica ponovno naučila šteti«. In ko je rekel, da upa, »da je to zaleglo«, ste lahko dojeli, da hoče levici reči, da je zanjo bolje, da leži na tleh in se dela mrtvo (če ne …), obenem pa ste v tej grozeči retoriki (zdaj bom jaz vladal!) lahko zaznali odmev sočasne Trumpove pompoznosti (»Odprite jebeno ožino, nori prasci«). In ker se je zdelo, da se Janša hrani s Trumpom, si lahko živo predstavljate, kako se bo šele z njim hranil, ko bo prevzel oblast.

Še več: med vrsticami Trumpovih napovedi, da bo v eni noči uničil iransko civilizacijo in osvobodil Irance, ki trpijo pod strahovlado režima, ste lahko razbrali Janševe grožnje z uničenjem slovenske civilizacije – prihaja »druga republika«, osamosvojitev je bila premalo, Slovenijo je treba še osvoboditi, udbomafijski režim je treba enkrat za vselej pokončati (v eni noči), medije, nevladnike in »krivosodje« je treba očistiti! Levico je treba poslati nazaj v kameno dobo! In seveda – davke je treba znižati. To dela čudeže. Recimo: Trump je napovedal znižanje davkov – in glej, ljudje potem niso ponoreli, ko je pomilostil pučiste, ki so 6. januarja 2021 napadli in zavzeli Kapitol. Samo davke znižaš, pa ti ljudje le še kimajo.

Stevanović oznanja suverenizem – kaj potem počne z Janšo, ki ga bremeni afera Black Cube?

Ko je Janša – znan po tem, da novinarke označuje za prostitutke in da priznava le dva spola, moškega in ženskega – zmagoslavno oznanil, da se je tranzicijska levica ponovno naučila šteti, to ni bilo brez nastopaškega, narcističnega, možatega, tipično mačističnega podtona: pravi moški zna šteti! Pokazali smo vam, kako se šteje! Mi smo pravi moški! Tranzicijska levica pa to ni! Ne zna šteti! Okej, tranzicijska levica je ženstvena. Je hotel reči, da ženske ne znajo šteti? Zakaj mislite, da je novinarki POP TV, ki mu je rekla, »da se za predsednika parlamenta omenja Janeza Ciglerja Kralja«, odvrnil: »Tudi vas omenim, če vas to veseli.« Janšev povolilni šov je potekal v času, ko se je Trump, ki se zelo rad znaša nad ženskami, nad Iranom znašal, kot da je ženska.

Po Orbánu Orbán!

Dan po madžarskih parlamentarnih volitvah, ki so odpihnile Viktorja Orbána, je Janša iksnil tranzicijski levici: »Hm. Na Madžarskem od včeraj naprej socialisti, levica, zeleni ipd. ne obstajajo več niti kot organizacija niti kot pojem. Zmagovalka volitev Tisza je v EP del EPP. Fidesz kot nova opozicija pa del Patriotov. Tam (in nasploh pri sosedih) v parlamentu nimate nikogar več, ki bi bil tako zblojen in ekstremističen kot @strankalevica ali GS.« Hm. Janša, ki se ima za mesijanskega rešitelja Slovenije (Trump, njegov sorodnik, se je dal te dni memificirati kot Jezus Kristus!), ni razumel, kaj se je zgodilo na Madžarskem: vsi liberalci in levičarji so soglasno volili desničarja, Pétra Magyarja, samo da bi se znebili Orbána, ki je Madžarsko odpeljal tako na skrajno desno, da Magyar izgleda kot skrajni levičar, še huje – kot komunist. Za Janšo je vprašanje, kdo bo zdaj v Evropski uniji nadomeščal Orbána, le retorično. Vedno rad pomaga.

Po Orbánu Orbán!

Janša se je zgledoval pri »dobrih praksah« na Madžarskem, Orbán pa pri »dobrih praksah« v Rusiji, Turčiji in na Kitajskem – in Madžarska, zbita v postfašistično brkljarijo, je ekonomsko, socialno in politično propadla. Madžari so v nedeljo kristalno jasno in nedvoumno pokazali, kaj si mislijo o Orbánu – dobesedno nagnali so ga. In ponižali. Mi pa bomo zdaj dobili njegovo malo dividendo, njegovo karikaturo, njegovo kitajsko kopijo. Kar bo dobro le za Orbánove podrepnike – k nam se bodo lahko po znižani ceni zatekli pred roko pravice. Krog je sklenjen, a že to, da Orbána nista mogla rešiti ne Trump ne Putin, pove vse o bankrotiranosti orbanizma.

Obrisi korupcije

Trump je znižal mejo sprejemljivosti – in jo še vedno znižuje. Vse norme je pohodil. Vedno se zdi, da nižje ne more – da je kršil že vse meje. In pohodil vse norme. In primitiviziral vse, kar je mogoče primitivizirati. A vedno znova pokaže, da gre lahko še nižje. Da je lahko še primitivnejši. In da mu nihče nič ne more. Kar je bilo še včeraj nemogoče, je zdaj nova normalnost. Trump, ki si politiko – tako kot Janša – predstavlja kot državljansko vojno, je šel že tako nizko, da nazaj ne bo več mogoče. Tisti »nazaj« ne obstaja več. V Sloveniji tudi ne. Vsi govorijo, da se že kažejo »obrisi« četrte Janševe vlade, a kažejo se tudi obrisi zgodovinskega znižanja meja sprejemljivosti in erozije političnih norm: predsednik državnega zbora postane pravnomočno obsojeni Zoran Stevanović, ki je napovedal vojno korupciji, a bi lahko Komisija za preprečevanje korupcije že zdajle sprožila preiskavo o tem, kako in zakaj je dobil to nepričakovano darilo, drugo najvišjo funkcijo v državi (navsezadnje, Stevanović je predsednik parlamentarne stranke, ki je osvojila najmanj glasov, a brez nje ni četrte Janševe vlade); Logar in Stevanović, ki sta pred volitvami z roko na srcu zagotavljala, da z Janšo ne bosta šla v koalicijo, sta jo takoj, ob prvi priložnosti, jadrno ucvrla k njemu (Stevanović, ki je zagotavljal, da bo odstopil z vseh položajev, če bi začeli sodelovati z Janšo, zdaj pravi, da je notarsko overjena izjava, da Resnica politično ne bo nikoli sodelovala z Janšo, po vstopu stranke v parlament izgubila težo in veljavo, »ker so nas ljudje postavili za sodelavce Janši«); Janša je že v takšnem trumpovskem transu, da ne kaže več nobenega spoštovanja do volilnega izida; ljudstvu, ki je v grozi preživljalo tretjo Janševo vlado, bodo mirno obesili četrto Janševo vlado; udeležence »patriotskega« protikorupcijskega mitinga, ki je potekal pred državnim zborom, je mirno nagovoril Janša, ki ima na grbi kopico korupcijskih afer in škandalov. Pri tem je oznanil: »Največji problem Slovenije je korupcija.«

Vau, smo si rekli: zdaj, ko se bosta Janša in Stevanović združila v boju proti korupciji, bo v Sloveniji končno konec korupcije! Slovenija res stoji na glavi. To, da so za predsednika državnega zbora izvolili Stevanovića, je res tako noro, kot bi Američani za predsednika izvolili Donalda Trumpa.

Resnica je danes kot DeSUS in SMC, stranki, ki sta zagotavljali, da ne bosta nikoli politično sodelovali z Janšo, a sta šli potem v njegovo vlado – in shirali, propadli, izginili.

Ko se je razvedelo, da je postal novi predsednik državnega zbora Stevanović, so bili vsi šokirani in osupli. Ne moremo verjeti, da se lahko zgodi kaj takega, so ponavljali. A to si je verjetno ponavljal tudi Stevanović: ne morem verjeti, da se je lahko zgodilo kaj takega! V resnici je še huje: da se je to zgodilo, zagotovo ni mogel verjeti niti sam Janez Janša. Pa je videl že svašta. Toda Stevanović je glede na okoliščine iztržil še malo. Glede na to, da si Janša tako obupano in obupno želi na oblast, bi lahko postal premier! A kdo ve – morda jim je šla Urška Klakočar Zupančič, prejšnja predsednica državnega zbora, tako na živce, da so na njeno mesto nalašč postavili Stevanovića, da bi ja čim bolj razjezili in užalili njene fene in tranzicijsko levico.

Srečen je narod, ki ima tako mladino!

Stevanović zanika, da ima kaj z Janšo – Janševi poslanci so v državnem zboru povsem naključno podprli njegovo kandidaturo za predsednika državnega zbora in povsem naključno glasovali zanj. Sicer se pa ne poznajo! Toda Janši ob srečanju ni dal le roke, ampak je njegovo roko zgrabil z obema rokama – če ga Janša spusti, pade v prepad. Kot DeSUS in SMC, stranki, ki sta zagotavljali, da ne bosta nikoli politično sodelovali z Janšo, a sta šli potem v njegovo vlado – in shirali, propadli, izginili. Poglejte si Film, da te kap 2, če hočete videti, kako to izgleda. Janša se ni niti ozrl: ljubi izdaje, a sovraži izdajalce.

A Stevanovićevo zanikanje spominja na sočasna zanikanja Melanie Trump, ki je nepričakovano stopila pred kamere in oznanila, da ni imela nič s »sramotnim« Jeffreyjem Epsteinom in njegovo partnerko Ghislaine Maxwell, da ju sploh ni poznala in da ni vedela, kaj počneta, a obstajajo fotografije, na katerih žurira z njim in Ghislaine Maxwell – vsi skupaj izgledajo tako, kot da se kar dobro poznajo. Poleg tega je Melania, ki ni nikoli izživela svojega komičnega potenciala, Epsteinovi partnerki poslala mejl, v katerem ji je čestitala za profil v reviji New York, obenem pa jo pozvala, naj jo pokliče, ko bo spet v New Yorku. Podpis: »Love, Melania.« Ne, nič ni imela z njo. Tako kot Stevanović nima nič z Janšo.

A nižanje političnih standardov – in miniranje demokratičnih in pravosodnih institucij – bo postalo nova normalnost. In ker bodo – kot Trump – videli, da lahko to počnejo nekaznovano, brez sankcij in političnih konsekvenc, bodo lahko šli res nizko.

A naravnost groteskno in amatersko je že to, da mediji Stevanovićevo izvolitev za predsednika državnega zbora prikazujejo kot nekaj naravnega, še bolj groteskno in amatersko pa je to, da kot nekaj naravnega – ja, kot naravni pojav – prikazujejo četrto Janševo vlado. Ta naj bi bila logična in neizbežna. Pa ni. Med Janšo in njegovo četrto vlado je namreč stopil izraelski Black Cube. Še celo predsednica države Nataša Pirc Musar je rekla, da si ne želi, da bi vlado sestavljal posameznik, »ki je s tujimi akterji poskušal vplivati na slovenske volitve«. Zakaj bi si to želeli slovenski mediji? Zakaj bi pomagali sestavljati vlado posamezniku, »ki je s tujimi akterji poskušal vplivati na slovenske volitve«? Zakaj ne bi raje problematizirali logičnosti, naravnosti in neizbežnosti četrte Janševe vlade?

Stevanović oznanja suverenizem – kaj potem počne z Janšo, ki ga bremeni afera Black Cube?

Janša zelo rad imitira Trumpa, zato ne preseneča, da sta oba zadnje čase rožljala z retoriko o »zamenjavi režima« (v Iranu oz. Sloveniji), a ker je Janša pogosto sovražnik samemu sebi, ni imitiral le Trumpa, ki v Iranu prakticira »teorijo norca« (tako se mi meša, da bom v eni noči uničil celotno iransko civilizacijo!), ampak tudi Trumpovega sovražnika – Iran. Ne pozabite: ko so vsi mislili, da je Iran že izgubljen, je iz rokava potegnil asa – blokado Hormuške ožine! »Odprite jebeno ožino!« Če imaš Hormuško ožino, ne potrebuješ atomske bombe. In ko so vsi mislili, da je Janša po volilnem porazu že izgubljen, je iz rokava potegnil asa, no, svojo verzijo Hormuške ožine – Stevanovića! Če imaš Stevanovića, ne potrebuješ večinske vlade.

Tito ni mogel prehvaliti mladine. »Srečen je narod, ki ima tako mladino,« je famozno vzkliknil. Janša ga je zadnjič – na tistem protikorupcijskem mitingu – kanaliziral in skoraj citiral. Ni mogel prehvaliti mladih, ki da so »pogumno in odločno« spregovorili o korupciji. »Takšnega poguma do sedaj nismo videli, zato moramo to generacijo podpreti!« Svet stoji na mladih!

Mika me, da bi rekel: Potem pa se jim umakni! A ne morem. Raje imam Janšo. Komu mar za mlade, ki uživajo v tem, da jim na protikorupcijskem mitingu predava politik, ki ga bremeni toliko korupcijskih afer in škandalov.