Kultura / Bo umetna inteligenca lahko pisala avtorske knjige?

Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki bo v četrtek, bodo potekali tudi Slovenski dnevi knjige in Noč knjige. Avtorica in urednica pri založbi UMco Renate Rugelj je v pogovoru za STA spregovorila o vse bolj raznovrstnem slovenskem knjižnem prostoru, ob tem pa je naša posebnost, da še vedno izide veliko poezije.

Rugelj je kot soustanoviteljica založbe UMco in kreativna urednica revije Bukla, pri katerih sodelujeta s soprogom Samom Rugljem, že dolga leta poznavalka slovenskega knjižnega prostora. Delo Rugelj, ki je tudi magistra založniških študij, ima širok obseg, poleg revijalnega in knjižnega urednikovanja podpisuje tudi knjigi Zgodba o reviji Bukla: prvih 20 let: 2005-2025 in Revije o knjigah na Slovenskem 1945-2015: kratka zgodovina knjižnih revij splošnoinformativnega tipa.

"Porajajo se tudi dvomi, ali so novi rokopisi, ki redno prihajajo v uredniške elektronske predale, rezultat človeškega uma, ali so nastali v 'soavtorstvu s strojem', v kakšnem deležu so prevodi avtorsko delo prevajalca in v kolikšni meri so narejeni s pomočjo umetne inteligence."

Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic je za STA spregovorila o stanju slovenskega knjižnega trga, založništvu in urednikovanju, verigi subvencioniranja in promocije knjig, pa tudi o slovenskem knjižnem trgu in izzivih, ki jih prinaša umetna inteligenca.

Umetna inteligenca na novo zarisuje meje knjižnega trga

Vprašanje je, kako globoko bodo ta orodja segla, kar zadeva založništvo. Ali bo lahko umetna inteligenca ustvarjala izvirne knjižne vsebine? Ali bo zgolj predelovala že obstoječe? Ali bodo stroji lahko prevajali tudi zahtevnejša besedila, ne zgolj osnovnih, standariziranih, se sprašuje Rugelj.

Kot meni, so to občutljiva vprašanja, o katerih se v knjižni stroki dosti pogovarjajo, prevajalci imajo svoje pomisleke in pričakovanja, avtorji imajo svoje skrbi, založniki so pod številnimi pritiski. Porajajo se tudi dvomi, ali so novi rokopisi, ki redno prihajajo v uredniške elektronske predale, rezultat človeškega uma, ali so nastali v "soavtorstvu s strojem", v kakšnem deležu so prevodi avtorsko delo prevajalca in v kolikšni meri so narejeni s pomočjo umetne inteligence, je še dejala.

Temelj bralne kulture

Kot meni, je bila svojčas posebnost slovenskega knjižnega prostora, da ni imel domače žanrske literature, a pravi, da jo zdaj imamo in to zelo raznovrstno. Imamo tako kriminalke kot romantične in fantazijske zgodbe, v primerjavi z drugimi državami pa smo, kot meni, posebni tudi po tem, da še vedno izide veliko poezije, ki ji tudi v reviji Bukla namenjajo kar nekaj prostora. "Imamo izjemno kakovostno otroško in mladinsko literaturo, ki je temelj bralne kulture. Imamo zelo močan segment humanistične in filozofske literature: ljubljanska šola filozofije je svetovno prepoznavna," je dejal, ob tem pa izpostavila tudi dobro urejen dostop do knjig, tako v knjižnicah kot knjigarnah. Za projekt, ki so ga izvedli na uredništvu Bukle, so ugotovili, da je v Ljubljani pot do knjige zagotovljena na okoli 150 različnih lokacijah, med drugim v knjižnicah, knjigarnah, muzejih, galerijah, veletrgovinah in antikvariatih.

"Imamo izjemno kakovostno otroško in mladinsko literaturo, ki je temelj bralne kulture. Imamo zelo močan segment humanistične in filozofske literature: ljubljanska šola filozofije je svetovno prepoznavna."

Glede prevodov je povedala, da so za nas, ker smo majhen jezikovni prostor, prevodi v obe smeri izjemno pomembni. "To, kar prevajamo v slovenščino, nam ohranja stik s pomembnimi tujimi knjižnimi deli in ustvarjalnimi praksami zunaj naših meja, to kar se slovenskega prevaja v tuje jezike, pa širi prostor slovenske knjižne kulture po vsem svetu. Slovenci smo v tem smislu na prepihu in vetrove v vse smeri, proti nam in navzven, moramo negovati še naprej," je poudarila.

Raznovrstnost knjižnega prostora v Sloveniji

Za raznovrstnost knjižnega prostora v Sloveniji skrbijo tako manjše kot večje založbe, tako specializirane kot komercialne, za izdajo nekaterih knjig pa je pomembna tudi Javna agencija za knjigo RS (JAK). A, kot je spomnila Rugelj, v Sloveniji s podporo nje letno izide le kakšnih 300 knjig, kar je dobrih pet odstotkov celotne knjižne produkcije, promocijska skrb za te javno podprte knjige pa je vključena v ocenjevanje programa založbe. Strokovna komisija že ob prijavi programa evalvira tudi, kako založbi uspeva predstaviti javno podprte knjige bralcem.

Ob vprašanju, ali se ji zdi na mestu, da bi bila pogodba z JAK bolj zavezujoča za založnika, je komentirala, da je včasih kakšno knjigo težko, morda nemogoče predstaviti širši publiki, kar pa je pogost razlog za javno podporo. Je pa promocija knjig odvisna od založbe. Pri založbi UMco imajo manjši del programa javno podprtega in "ne delamo razlik med naslovi, za nas so vse knjige enako pomembne, in vse želimo predstaviti in ponuditi našim bralcem. Precej drugače je pri založbah, ki izdajajo samo javno podprte knjige: nekatere od njih nimajo lastnih spletnih knjigarn in včasih sploh ne iščejo poti do novih bralcev," je zapisala.

Večina knjižnih naslovov na našem trgu pa, kot je še dodala, vseeno izide na tržni osnovi, brez podpore in ti založniki se za promocijo poslužujejo vsega, kar je na voljo. Ob tem je naštela družbena omrežja, spletne knjigarne, tiskano in digitalno promocijo, sodelovanje s knjižnimi vplivneži ter udeležbo na sejmih in festivalih.

Knjižni sejmi kot most med založniki in bralci

Knjižni sejmi vseh vrst se sogovornici zdijo pomembna komunikacijska pot med založbo in bralstvom, možnost neposrednega stika, pogovora, dialoga in izmenjave mnenj, a obstoj knjižnega sejma še ne pomeni, da bo ta tudi obiskan. "Zato smo založniki previdni pri tem, katerih sejmov se udeležujemo, saj je to povezano z vloženim časom, energijo in stroški. Organizatorji sejmov ali dogodkov, del katerih je tudi sejem knjig, včasih nimajo dobre predstave o tem, kaj vse je vključeno v to, da se založba udeleži posameznega sejma. Če je založba manjša, to pomeni, da med sejmom delo na uredništvu stoji."

"Zdi se, da Bukla že dolgo ni več zgolj brezplačna knjižna revija, ki jo izdajamo pri naši založbi, temveč jo bralna skupnost razume kot pomemben nacionalni projekt, pri katerem participirajo vsi, ki jim je mar za slovenski jezik, za branje, za knjige in slovensko knjižno kulturo."

Ob tem je spomnila na nekaj večjih domačih knjižnih dogodkov. Prvi je dobro uveljavljen jesenski Slovenski knjižni sejem, ki zadnja leta domuje na Gospodarskem razstavišču in z veliko udeležbo založnikov, ki naredijo pester program, pritegne veliko obiskovalcev. V spomladanskem obdobju pa se odvijata vsaj dve večji sejemski prireditvi, aprilski Slovenski dnevi knjigi v okviru Društva slovenskih pisateljev in majski Sejem na zraku, ki ga organizira pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature.

Revija o knjigah Bukla praznovala 20 let

Brezplačno revijo Bukla, ki večkrat letno predstavlja knjižne novosti domačega in tujega trga, so začeli izdajati leta 2005. Po besedah Rugelj, ki je izvršna urednica revije, je Bukla pred 21 leti vzklila kot drobna mlada rastlinica z željo, da bi našla svoj prostor pod knjižnim soncem. V dobrih 20 letih so v njej predstavili okoli 40.000 knjig v slovenščini, naredili skoraj 1000 intervjujev z različnimi ustvarjalci slovenskih knjig in predstavili celo kopico knjižnih dogodkov, projektov, festivalov, sejmov in vsega, povezanega s knjigo in branjem.

Veseli jih, da je revija v slovenskem knjižnem prostoru tako pozitivno sprejeta. "Zdi se, da Bukla že dolgo ni več zgolj brezplačna knjižna revija, ki jo izdajamo pri naši založbi, temveč jo bralna skupnost razume kot pomemben nacionalni projekt, pri katerem participirajo vsi, ki jim je mar za slovenski jezik, za branje, za knjige in slovensko knjižno kulturo."