Kolumna / Janko Lorenci: Dvojni udar

Čudno, nismo jasnovidci, nismo preroki, a vendar vemo, kaj bomo doživljali, kako bomo živeli v prihodnjih dveh, treh letih.

Vemo seveda zato, ker bo na oblasti že četrtič Janša, politik, ki je v vsakem mandatu nekoliko surovejši. Tudi tokrat bo najprej izvedel čistke – kadrovske pohode na institucije, državna podjetja, policijo, medije … Bolj kot z zakoni bo vladal z odloki, saj bo v parlamentu razmeroma šibek. Najbolj na kratko: razmeroma hitro in brez večjih težav bo hudo poškodoval demokracijo.

Toda ne more uvesti diktature, kar v Ameriki poskuša Trump – tam gre lažje, saj ima kot predsednik mogočna pooblastila. To se je na Madžarskem bolj ali manj posrečilo Orbánu, ki je vladal dovolj dolgo, da si je lahko prikrojil ustavo in napolnil institucije s svojimi ljudmi. A je bil čez čas kljub temu od-voljen, ker je preveč zavozil državo. Janša nima niti trumpovske predsedniške moči niti ne bo tako dolgo na oblasti, da bi lahko povsem predelal državo in družbo. Demokracijo bo pohabil, vendar je ne bo uničil.

Toda Slovenija bo z njegovo vrnitvijo na oblast poleg demokratičnega doživela še en udar. Jasno ga napoveduje interventni zakonski sveženj, ki so ga vložili »trije modri« (Vrtovec, Logar, Stevanović). Bistvo zakona, ki so ga navdušeno pozdravili delodajalci, so nizki davki in t. i. socialna kapica. Kaj bo prinesel, je predvidljivo: časi so krizni, dohodki države se bodo z nižjimi davki skrčili, manj denarja bo za zdravstvo, šolstvo, znanost, za nova stanovanja, za investicije v infrastrukturo … Hkrati se bodo povečale socialne razlike. Za to bo med drugim poskrbela razvojna oz. socialna kapica kot ji pravijo Janša, trije modri in delodajalci. To je grozljivo zlagano poimenovanje, saj bo ta nerazvojna in antisocialna kapica koristila samo tistim s plačo vsaj 7500 evrov na mesec, se pravi kakim 10.000 najbolje plačanim ljudem v državi. Ogromna večina zaposlenih od tega ne bo imela nič, bo pa boleče občutila pešanje javnega zdravstva, šolstva, manj zgrajenih neluksuznih stanovanj, manj obnovljenih cest itd. Razvpitemu bankirju Brodnjaku bo ta kapica prinesla 200 tisoč evrov na leto več.

Pod črto: Janševa koalicija se razglaša za razvojno, a razvoj se bo z njo upočasnil. Za to bosta poleg njene neoliberalne ideologije in prakse (nizki davki, pospešena privatizacija itd.) poskrbeli tudi slaba ministrska ekipa (Janša razpolaga z zvestim, a zelo omejenim krogom sodelavcev, obvezno »naših«) in korupcija, pod Janšo vedno nadpovprečno napihnjena. In tu je še tragikomedija večine desnega volilnega telesa: marljivo voli SDS in satelite, a zato živi slabše. Žal pa to doleti tudi drugo polovico volivcev.

Slovenija bo torej doživela dvojni udar na demokracijo in socialnost. Javnost in mediji upirajo oči predvsem v demokratični udar, toda drugi je po svoje nevarnejši. Demokracijo je mogoče obnoviti razmeroma hitro – samo trdorokec mora pasti z oblasti. Bistveno teže pa je znova postaviti na noge razsuto, sprivatizirano javno zdravstvo, šolstvo itd.

Volitve so dozdevno prinesle možnost za mešano koalicijo in zmanjšanje polarizacije. Priložnost je zamujena, položaj pa jasnejši. Desnico suvereno obvladuje Janša, druge desne stranke, nove in stare, pa brez pomisleka sodelujejo z njim, torej s skrajno desnico (v Nemčiji niti konservativci, ne samo socialdemokrati, nočejo sodelovati s skrajno AfD). Torej niso za demokracijo, saj bodo omogočile njeno sesuvanje, hkrati pa v kričečem nasprotju s svojimi parolami niso niti za ljudi, kot govoričijo (glej interventni zakon). To ni razvojna, ampak, kot pravi filozofinja Alenka Zupančič, kšeftarska koalicija. Desnica, kakršno imamo ta čas, je zelo enaka, zanikrna in izjemno škodljiva gmota.

No, zdaj bo na oblasti in treba bo preživeti. Mučno bo, a razlogov za obup ni. Potrebujemo predvsem trezen razmislek, kanec optimizma in sodelovanje tistih, ki bodo pod pritiskom in na slabšem. Veliko jih je. Dvojni oblastni pritisk bo v naravno zavezništvo in odpor silil različne segmente – civilno družbo, sindikate, politično opozicijo, prej ali slej pa bodo pešanje javnih služb in trše življenje na svoji koži občutile tudi množice.

To bo začetek Janševega konca. SDS bo preživela, njeni sateliti pa težko. Gotovo bo s prizorišča izginil politični slepar Logar, tisti, ki je napovedal nekaj velikega, potem hlinil samostojnost in sredinskost, zdaj pa bo znova služil večnemu gospodarju.

Janšev padec bo nova priložnost za levo sredino. Golobova koalicija je bila dobra kombinacija strank, marsikaj je premaknila, a je delala tudi napake, bila preveč obotavljiva, hkrati pa žrtev prevladujočega medijskega uravnoteževanja in tarča drugorazrednega kapitala, ki navija za Janšo in ga torej tako demokracija kot država niti malo ne brigata. V bistvu ni bila preveč, ampak premalo dosledno leva.

Bog pomagaj, nekaj časa bo treba prenašati zmagoslavje novih oblastnikov in vračanje v bolj primitivno, bolj surovo stanje. A Janša je, kot rečeno, ranljiv; diktature ne more uvesti, čas pa bo delal proti njemu.