Cosmic Sex / Didžejski kolektiv Najboljši prijatelji, ki se rejva lotevajo analitično

Ko se organiziranja rejv zabav lotijo didžejski kolektivi, praviloma iščejo svoje mesto pod žarometi, pozornost ali pot do 36-urnih afterpartyjev. Pri Cosmic Sex, moštvu ljubiteljev avanturistične klubske glasbe, ki prihajajo iz goriških koncev, a dogodke prirejajo v prestolnici, pa so vzgibi drugačni. Gre za druščino polnokrvnih glasbenih »geekov«, ki h glasbi pristopajo izrazito analitično in poglobljeno.

Ustanovitelja kolektiva Blaž Pavlica (alias Blažen DJ) in Jaša Bužinel se denimo spominjata, kako sta pri izbiranju komadov za oddajo Partijska linija na Radiu Študent, iz katere je sčasoma vzniknil Cosmic Sex, »kdaj tudi poln delovnik sedela v studiu, razčlenjevala komade do najmanjših detajlov, secirala različne ritmične vzorce in si do onemoglosti belila glavi s prehodi in pravim zaporedjem skladb«.

O tem se lahko prepričate tudi, če v Mladinini rubriki Plošče preberete kakšno recenzijo izpod prstov Jaše Bužinela. Pavlica pa se z zvokom ukvarja v bolj tehničnem in znanstveno-raziskovalnem duhu: ob programiranju se namreč ukvarja z »live codingom«, pri čemer kodo piše v živo pred občinstvom, in avdiovizualnimi instalacijami. Temu primerno se najmočneje spogleduje z eksperimentalno glasbo, pri čemer so ga morali pajdaši, »na začetku kar malo brzdati, da z avantgardnimi zvoki, ki so zveneli kot pokvarjen traktor, ne bi izpraznil plesišča«, v šali pravi tretji soustanovitelj Tim Winkler, ki v kolektivu deluje kot mojster luči in grafični oblikovalec.

Pred slabim desetletjem so kolektiv zagnali v duhu bristolske bass scene, pa tudi pod vplivom londonske založbe Hessle Audio in eklektičnih selektorjev tipa Ben UFO in Objekt, torej z zvokom, ki je bil kulminacija večdesetletne evolucije klubske elektronike. Zato so se zavedali, da so »že na začetku stali na ramenih velikanov«, razmišlja Bužinel. In doda: »Vedeli smo, da moramo dobro poznati zgodovino housa, techna, dubstepa in drum & bassa, če izhajamo iz dediščine teh tradicij.«

A tovrstne klasike so predvsem temelji. Kolektiv vselej stavi na aktualno produkcijo – »na vsakem dogodku je vsaj polovica muzike povsem frišne«, poudari Bužinel –, in čeprav je Cosmic Sex z eno nogo trdno zasidran v britanski klubski tradiciji, z drugo skače po različnih koncih sveta: doslej je ob 80 domačih in regionalnih didžejih in didžejkah gostil tudi klubske veljake iz daljnih dežel, od Jordanije do Venezuele.

Začetni trojec je z leti zrasel v devetčlansko moštvo. Valilnica novih članov je gozdni rejv Monade, ki ga Cosmic Sex vsako leto zasebno organizira v Goriških brdih. Nekateri prijatelji in sorodniki, ki so jim pri tem pomagali, so sčasoma postali del kolektiva. Winkler je pri oblikovanju svetlobe moči združil z bratom dvojčkom Tomom in najnovejšim članom ekipe Vukom Emilianom Valecicem. Jakob Koncut se je moštvu pridružil kot fotograf. Jurij Srebrnič je multipraktik. Didžejsko sekcijo kolektiva pa sta okrepila Russell Sprout, ki je ustanovitelje prepričal že s prvim, triurnim »anything goes« ogrevalnim setom na Monadah, in Zvèn, ki je k ekipi pristopil kot 17-letni navdušenec nad elektroniko. Kmalu je postal mladi up kolektiva, ki se vse pogosteje dokazuje tudi na večjih odrih. Kot sladokusec za vintidž raritete pa je ob Bužinelu tudi glavni pobudnik še ene podružnice kolektiva – serialke Šalša, na kateri se Cosmic Sex posveča organski plesni glasbi, ki jo večinoma vrti z gramofonskih plošč.

Dobro se zavedajo presunljivega učinka, ki ga lahko ima natančna sinhronizacija med lučjo in zvokom. Slednji mora vselej prihajati iz vrhunskega ozvočenja, zato dogodke zadnja leta – vse od zaprtja Tovarne Rog, kjer so z množičnimi rejvi začeli svojo ljubljansko pot – prirejajo v metelkovskem klubu Channel Zero, ljubljanskem epicentru basovske glasbe, ki se ponaša z enim boljših ozvočenj v prestolnici. Iz avdiofilskih tendenc kolektiva izhaja tudi njegovo ime, ki pravzaprav nima nikakršne seksualne konotacije: »Izhajali smo iz mistične izkušnje zvoka, iz užitka brez dotika, ki izhaja iz fizičnega občutenja basov in drugih frekvenc po telesu in drobovju – ko je poslušalska izkušnja skorajda zunajtelesna, transcendentalna,« pravi Jaša Bužinel. Ustrezno izbiro imena pa je kasneje »potrdila tudi nevroznanstvena raziskava možganskih aktivnosti, ki je pokazala, da glasba in seks aktivirata iste dele možganov«.

* V rubriki Portret sodelujemo z več fotografinjami in fotografi. Anja Smaka (1993) bo z nami do 22. maja.