Plošča / Sunn O))): Sunn O)))

+ + + +

Nova, okroglo deseta plošča legendarne tovarne drone metala je na prvi posluh radikalno in popolnoma oskubljeno rudimentarna: na njej slišimo samo jedro, prvaka Grega Andersona in Stephena O’Malleya, prvič brez običajnih sodelavcev, in tako poslušamo skoraj uro in pol neskončnih dronov in feedbackov kitarske distorzije. Pod površjem je stvar nepresenetljivo veliko bolj kompleksna. Vsak komad vključuje 130 do 180 kanalov kitarskih posnetkov; posneli so vsak zvočnik v ojačevalcih posebej, poleg tega pa več sto metrov narazen postavili tudi »največjo stereo postavitev room mikrofonov« – s to ekstremno obliko tehnike ponovnega ojačevanja so hoteli čim bolj prepričljivo ujeti teksture okolja. Ploščo so namreč snemali v predelanem skednju na podeželju. Če temu dodamo še uporabo dveh slik Marka Rothka na naslovnici in spremljevalno besedilo, ki ga je napisal priznani avtor literature o naravi Robert Macfarlane in vključuje citate filozofa Walterja Benjamina, naravoslovne avtoritete 19. stoletja Johna Muirja, grškega stoika Epictetusa …, album postane resno premišljen in obdelan. To je dodelanost, ki bi jo marsikdo označil že za pretencioznost.