Prvi teden / »Zahteva za takojšen odstop«
Stranka SDS je napovedala obračun s Fakulteto za družbene vede
Jure Trampuš
MLADINA, št. 16, 24. 4. 2026

Profesor dr. Samo Uhan, dekan ljubljanske Fakultete za družbene vede
© Borut Krajnc
Le malokdo ne pozna Aleša Hojsa, nekdanjega policijskega ministra, ki je rad škropil protestnike. Zdaj se je Hojs znova uvrstil v parlament; v volilnem okraju, ki obsega primestne ljubljanske občine, pa tudi Polhov Gradec in Horjul, ga je podprlo 5005 ljudi.
Jure Trampuš
MLADINA, št. 16, 24. 4. 2026

Profesor dr. Samo Uhan, dekan ljubljanske Fakultete za družbene vede
© Borut Krajnc
Le malokdo ne pozna Aleša Hojsa, nekdanjega policijskega ministra, ki je rad škropil protestnike. Zdaj se je Hojs znova uvrstil v parlament; v volilnem okraju, ki obsega primestne ljubljanske občine, pa tudi Polhov Gradec in Horjul, ga je podprlo 5005 ljudi.
Hojs je v ponedeljek, 20. aprila, na omrežju X napisal prostaško sporočilo, s katerim je napadel dekana ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Sama Uhana. Zapisal je takole: »Po dajmo že enkrat to greznico od FDV ukiniti. Falanga opranoglavcev, ki imajo akademske nazive in ki ni ustvarila nič, pridne obrtnike, delavce in kmete naziva z neizobraženimi, ki so dobri le za polnjenje korit iz katerih žrejo, za volit ne. Dekan, veliki mojster lobotomije komunizma!!« Hojsov prostaški izbruh je imel predigro. SDM, podmladek stranke SDS, je v nedeljo zvečer izrazil ogorčenje, ker naj bi Uhan mlade volivce desnih strank označil za »neumne«. Ker naj bi torej spodkopaval akademsko nepristranskost in akademsko integriteto, zdaj ne more, tako so zapisali, »verodostojno, objektivno in odgovorno opravljati svoje funkcije«.
Sporočila političnih strank in njihovih podmladkov je treba jemati z zadržkom. Kaj je storil profesor Uhan? V podkastu za N1 je med pogovorom z novinarko Suzano Lovec dejal, da se v Sloveniji ni zgodila retradicionalizacija, edina izjema naj bi bili mladi moški. Pa tudi ti vsega skupaj ne dojemajo na osi levo–desno, progresivno–konservativno, pač pa naj bi bila njihova podpora desnim političnim idejam bolj oblika upora. Med mladimi »brbota. Če bi jih takoj označili za desničarje, bi bila to nepravilna oznaka, ker oni tega pravzaprav sploh ne razumejo, niti ne prepoznajo na ta način. Kot da gre za neko subkulturo uporništva, ki jo je desnici uspelo tako instrumentalizirati,« je pojasnil Uhan. Ideje, da se mladi (moški) množično premikajo v desno, je torej treba jemati z zrnom soli.
Profesor ni govoril na pamet, saj že desetletja aktivno sodeluje v znanstveni raziskavi Slovensko javno mnenje.
Njegovim trditvam o mladih moških pritrjujejo raziskave volilnih preferenc marčevskih volitev, ki so pokazale, da stranko SDS v nesorazmerno visokem odstotku podpirajo mladi moški (med 18 in 28 let) s poklicno izobrazbo, z rastjo stopnje izobrazbe pa podpora SDS upada. To ni veliko razkritje; stranka SDS je imela vedno največ volivcev v ruralnih okoljih in med ljudmi, ki imajo nižjo izobrazbo. Samo Uhan mladih volivcev SDS seveda ni označil za neumne, ni govoril v slabšalnem pomenu, poskušal je orisati, zakaj »desnica« med nekaterimi mladimi moškimi postaja moderna. Ali kot je za Delo dejal najmlajši poslanec v slovenskem parlamentu, 25-letni Andrej Poglajen (SDS): »Desnica je za mlade postala ’kul’.«
Veliko uglednih članov stranke SDS je diplomiralo na FDV, tudi Janez Janša, Milan Zver in Žan Mahnič, kljub temu pa so napadi na to fakulteto in njene profesorje del folklore te politične stranke. FDV ne napadajo le politiki; pred leti so »rumeni jopiči« pred njo razprostrli transparent z napisom »ustanova, okužena s kulturnim marksizmom«, kar je izmišljen koncept, o katerem govoriči Janez Janša. Ob napadu na Uhana bi lahko seveda zamahnili z roko, nič novega, vendar stranka SDS prihaja na oblast. To oblast pa moti kritična misel – zanje je prava znanost tista, ki je uporabna, tisto drugo, kritično, pa je najbolje ukiniti.
FDV že dolgo ni politična visokošolska institucija. Tudi če je bil to morda nekoč njen namen, je bilo v njej vedno nekaj disidentstva. Je pa politika s profesorji na tej fakulteti že obračunavala. Zaradi domnevnih prozahodnih stališč je oblast na začetku 70. let prejšnjega stoletja prepovedala predavati nekaterim profesorjem, med njimi dr. Tinetu Hribarju in dr. Veljku Rusu. Partija je tako poskušala utišati kritike smeri socialističnega razvoja.
In natanko enako počne stranka SDS; Janez Janša je bil v mladih letih goreč partijec.