Teden / 8 dni

Narod si sodbo piše sam

Raziskovalna agencija Ninamedia je mesec dni po državnozborskih volitvah preverila razpoloženje naroda in ugotovila, da je kar 70 odstotkov volivk in volivcev nezadovoljnih z izidi volitev, a če bi bile te »danes«, bi ljudje še vedno volili približno enako, kot so marca, zaradi česar so aprila nezadovoljni.

Drage šale na naš račun

Stranka Gibanje Svoboda je vložila ustavno pritožbo zoper sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora in pobudo za oceno ustavnosti hišnega poslovnika. V stranki namreč menijo, da je bila zaradi označevanja glasovnic v podporo Zoranu Stevanoviću za položaj predsednika parlamenta kršena pravica poslancev do tajnega glasovanja. »To pa med drugim pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljeno svobodo poslanskega mandata,« je navedla namestnica vodje poslanske skupine Svobode Nataša Avšič Bogovič. Na novinarsko vprašanje, ali bi lahko pritožba zoper sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora privedla tudi do razveljavitve glasovanja poslank in poslancev o novem predsedniku, je Nataša Avšič Bogovič odgovorila: »Seveda bi lahko, ampak prepustimo ustavnemu sodišču, da opravi svojo nalogo.« V državnem zboru so medtem izvolili še dva podpredsednika, in sicer Danijela Krivca (SDS) in Franca Križana (Demokrati). Pred začetkom novega poskusa tajnega glasovanja je Stevanović pozval poslance in poslanke, naj na teh glasovanjih ne označujejo več glasovnic. Ali torej tudi sam meni, da z glasovanjem o njegovem imenovanju torej ni bilo vse ok?

V Rusijo, z ljubeznijo

Stevanoviću se kopičijo problemi. Kot kaže, bo moral dobro premisliti, kako naj se odpravi na obisk v Moskvo, ki ga je napovedal, takoj ko je postal predsednik državnega zbora. Mogoče pa se lahko obrne za nasvet na slovaškega premiera Roberta Fica, ki sta mu Litva in Latvija prepovedali leteti čez svoje ozemlje v Moskvo, kamor se namerava odpraviti praznovat dan zmage 9. maja. »Litva in Latvija sta že objavili, da nam ne bosta dovolili preleta čez svoje ozemlje na poti v Moskvo. Zakaj? Države članice Evropske unije ne dovolijo premieru druge države članice Evropske unije, da leti čez njihovo ozemlje,« je potožil Fico. In kljubovalno dodal: »Zagotovo bom našel drugo pot, tako kot lani, ko nas je blokirala Estonija.« Predsednik SDS Janez Janša za zdaj še ni komentiral napovedi Zorana Stevanovića, da bo odhitel v Moskvo.

Ukinjanje pravic

Evropska unija namerava prvič v zgodovini EU zmanjšati količino informacij, ki so na voljo potrošnikom. Gre za označbe, ki navajajo gensko spremenjene organizme (GSO). Po novem naj ne bi bilo treba več označevati tistih rastlin, ki imajo manj kot 20 sprememb genoma. O tem bo odločal evropski parlament 18. maja. Medtem ko v Bruslju razpredajo o okrepitvi konkurenčnosti evropskega agroživilskega sektorja, strokovnjaki s področja kmetijstva, zdravstva in varstva potrošnikov opozarjajo, da je v ozadju napovedanih sprememb pritisk velikanov živilske industrije. Strokovna vodja Inštituta Ekosemena Maja Kolar opozarja, da bi se v prihodnje lahko začeli pojavljati patenti za te rastline, kar bi za slovenske kmete pomenilo veliko odvisnost in finančno breme, saj bi morali vsako leto znova kupovati semenski material, ekološki kmetje pa bi imeli veliko več dela in stroškov s tem, da bi dokazovali, da so njihovi izdelki neoporečni. Z deregulacijo pravil za označevanje živil tudi ne bomo več vedeli, kaj jemo, poudarja predsednica Zveze biodinamikov Slovenije Sonja Vavken. Po vsej Evropi poteka kampanja proti načrtovani deregulaciji, ki jo je na ravni EU podpisalo pol milijona ljudi, od tega v Sloveniji 40 tisoč. Na drugi strani po navajanju nevladnega inštituta Corporate Europe Observatory v Bruslju deluje med 25 in 30 tisoč profesionalnih lobistov. Kdo je močnejši?

Zagotavljanje pravic

Nekatere označbe hrane bi morale obstajati, opozarja zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki je ministrstvu za vzgojo in izobraževanje poslal priporočila za ureditev prehrane v vrtcih in šolah tako, da bosta upoštevani tudi osebni okoliščini vere ali prepričanja otrok in mladostnikov. »Odnos do muslimanskih otrok v šolah je absolutno problematičen, saj so kršene njihove pravice do veroizpovedi s tem, ko jim ne napišejo, kaj je v obrokih, da bi se hrani, ki je za njih po veri prepovedana, izognili oziroma da bi jim starši lahko pravočasno pripravili alternativo,« je ob tem navedel Lobnik. Rešitve so enostavne: ena od njih je »pravočasna objava jedilnikov z natančno navedbo sestavin obrokov, možnost odjave od obroka in možnost lastne prehrane, kadar ustrezne prehrane ni možno zagotoviti«. Je pa hecno, da morajo vsi gostinski obrati natančno poročati o sestavi obrokov, vrtci in šole pa te obveznosti nimajo.