Teden / Racija je bila nezakonita

Po raciji na Peršmanovi domačiji, kjer je julija lani potekal protifašistični tabor, je okrajno upravno sodišče v Celovcu razsodilo, da je policija prekoračila pooblastila. Sodišče je ugotovilo, da so policisti med racijo nezakonito preverjali identiteto prisotnih na taboru, saj za to v nekaterih primerih niso imeli ustreznega razloga.

Julija je avstrijska policija nad udeležence poslala kar 30 policistov, pasjo enoto in celo helikopter. Legitimirati so poskušali vse udeležence, nad nekaterimi pa uporabili tudi prisilna sredstva. V kasnejših preiskavah se je izkazalo, da je Gerold Taschek, takratni namestnik vodje deželnega urada za državno varnost, ki je vodil intervencijo, kot glavni razlog navajal »strah« pred udeleženci tabora, ki jih je zaradi njihovih protifašističnih stališč videl kot nevarne ekstremiste. Formalni razlog za posredovanje na Peršmanovi domačiji pa je bil sum kršenja zakona o varstvu narave, zakona o kampiranju in deželnega zakona o varnosti.

Sodišče je odločitev, da je bilo popisovanje udeležencev nezakonito, sprejelo na podlagi pritožbe ene izmed oseb, ki je bila identificirana. V sodbi je pojasnilo, da organi javne varnosti lahko opravijo preverjanje identitete, če je oseba »zalotena pri dejanju ali takoj zatem verodostojno obdolžena storitve dejanja ali zasačena s predmeti, ki kažejo na njeno vpletenost v dejanje«. V tem sojenju pa seveda ni šlo za to. Sodišče je ugotovilo še, da je bilo za nezakonito identificiranje krivo okrajno glavarstvo v Velikovcu.

To je prva pravna potrditev, da je bila racija pri Peršmanu izvedena protipravno, potem ko je oktobra lani do istega zaključka prišla tudi komisija strokovnjakov, ki jo je imenoval avstrijski notranji minister Gerhard Karner.

Z rezultatom sodbe so pri Peršmanovi domačiji zadovoljni; predsednik društva Markus Gönitzer je v izjavi za javnost dejal, da »sodba potrjuje našo oceno dogodkov in jasno kaže na potrebo po celoviti razjasnitvi ter ustreznih posledicah«. Zadovoljna je tudi pritožnica, ki je za zamejski tednik Novice dejala, da »odločitev sodišča prinaša olajšanje, saj potrjuje, da policija ne sme ravnati samovoljno«, da pa hkrati za udeležence tabora ta izkušnja ostaja travmatična, še posebej zaradi simbolike Peršmanove domačije, kjer so proti koncu druge svetovne vojne pripadniki SS ubili 11 Slovencev, med njimi sedem otrok.

Sodba pa ni pomembna le za primer racije na Peršmanovi domačiji. Njena argumentacija bi lahko posredno vplivala tudi na odločitve slovenskih sodišč. Iz sodbe namreč jasno sledi, da policisti potrebujejo tehten razlog, da identificirajo posameznike. Slovenski in avstrijski pravni sistem sta ločeni entiteti, a kljub temu pravni argumenti že obstajajo, kar pomeni, da bi jih tudi slovenski sodniki lažje uporabili.

Z neupravičenim identificiranjem smo v Sloveniji imeli težave predvsem v času protivladnih protestov med tretjo Janševo vlado. Omenimo le primer protestnice, ki je na drog želela prilepiti protivladni letak in so jo policisti identificirali, kljub temu da niso mogli sklepati, da bi lahko storila kakršnokoli nezakonito dejanje. Tudi varuh človekovih pravic je tedaj spomnil, da okoliščine zadrževanja na območju protestnega shoda same po sebi še niso dovolj za izvršitev identifikacijskega postopka.