Teden / EU proti ZDA

Zaradi vse bolj nepredvidljive geopolitične situacije države Evropske unije razmišljajo o svoji odvisnosti od Združenih držav Amerike, med drugim tudi na digitalnem področju. Vlade, javne institucije, podjetja in posamezniki najpogosteje uporabljajo programsko opremo, ki so jo razvila ameriška podjetja – Microsoft, Zoom, Google, vedno več pa je pozivov k evropski digitalni suverenosti.

Na čelu teh sprememb je Francija, ki je že pred časom naznanila, da bodo državni uslužbenci prenehali uporabljati aplikacije, kot so Zoom in Microsoft Teams, namesto njih pa bodo za videokonference do leta 2027 začeli uporabljati domačo alternativo Visio. »Ne smemo tvegati, da bi bili naše znanstvene izmenjave, naši občutljivi podatki in naše strateške inovacije izpostavljeni neevropskim akterjem,« je takrat za javnost izjavil David Amiel, francoski minister za javno upravo.

Zdaj pa je 8. aprila francoski direktorat za digitalne zadeve, ki skrbi za programsko opremo francoske državne uprave, naznanil, da bodo letos presedlali z operacijskega sistema Windows, ki ga ponuja Microsoft, na Linux, ki je odprtokoden operacijski sistem. To pomeni, da ga lahko vsak uporablja zastonj in ga je mogoče po želji spreminjati in prilagajati lastnim potrebam. Nekateri so že na Linuxu, na primer žandarmerija, pričakujejo pa, da bi vso tranzicijo izpeljali do jeseni tega leta. Francoska država naj bi s tem prihranila ogromno denarja, saj ne bo več plačevala licenc za Windows, hkrati pa bo imela nižje stroške z vzdrževanjem in nadgrajevanjem novega sistema Linux. To naj bi odprlo veliko novih delovnih mest za informacijske strokovnjake v Franciji, namesto da ta denar potuje v ZDA.

Podobne procese lahko vidimo v drugih evropskih državah. V nemški deželi Schleswig-Holstein so javni uslužbenci Microsoftov sistem elektronske pošte zamenjali z odprtokodno alternativo, avstrijska vojska pa uporablja LibreOffice – odprtokodno alternativo programom Microsoft Office. Z odprtokodnimi sistemi eksperimentirata tudi danski mesti Kopenhagen in Aarhus, enako velja za nekatera italijanska mesta.

»Najemanje strojne opreme in kupovanje zaprtokodnih rešitev v tujini predstavljata tveganje za državno suverenost. Če na primer večina javne uprave storitve elektronske pošte najema pri Microsoftu, lahko ZDA oziroma Microsoft sam močno zamaje opravilno sposobnost države z izklopom storitve,« pojasni Nejc Horvat iz društva Danes je nov dan. Opozarja, da naj bi bila digitalna odvisnost od nekaterih izraelskih programov tudi dejavnik pri odločitvi, da se Slovenija ne pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu. »Poleg tega tovrstno financiranje tujih korporacij pomeni nakazovanje davkoplačevalskega denarja v tuje države, namesto da bi financirali slovenske storitve.« Tudi Slovenija je bila v zadnjih štirih letih na poti digitalne suverenosti; spomnimo se vladnega razpisa za nacionalno umetno inteligenco, ki pa še ni zaključen. Sklepamo sicer lahko, da bo novo Janševo vlado, če bo do nje na koncu res prišlo, manj skrbela odvisnost od ZDA in Izraela – ta se bo kvečjemu še poglobila.