V središču / Kdo vozi tovornjake

V Sloveniji ima približno 10.000 ljudi opravljen vozniški izpit za tovornjak ali avtobus. Med brezposelnimi pa je le 400 takih, ki so lani iskali zaposlitev voznika tovornega vozila. Do leta 2016 je bila v prevozništvu praksa, da so vozniki iz držav EU z nižjimi plačami delali po celotni EU. Leta 2016 pa je EU zaostrila pravila z načelom enakega plačila za enako delo. Zato mora slovenski delavec v času dela v Avstriji prejemati plačo v skladu z avstrijsko kolektivno pogodbo, čeprav je zaposlen v Sloveniji. Zmanjšalo se je število prevoznikov na primer iz Poljske in Češke, ki so včasih delali po vsej Evropi. Posledično so delodajalci na Zavodu za zaposlovanje lani iskali 4000 prevoznikov. Velik del potreb delodajalcev pa so zapolnili vozniki iz Azije. Delavcev in delavk iz Nepala je bilo leta 2020 v Sloveniji 14. Leta 2025 jih je bilo že 1997. Indijcev je bilo leta 2020 le 85, leta 2025 pa že 2421. V intervjuju za Finance je Miho Šepec, vodja službe za zaposlovanje tujcev na Zavodu za zaposlovanje, novembra lani razkril, zakaj slovenska podjetja raje zaposlujejo tuje voznike: »Vozniki iz azijskih držav na mesec zaslužijo okoli 900 evrov, Indijci so zadovoljni celo s 500 evri na mesec, pa delajo po 12 ur na dan. Vozniki iz domačega in širšega balkanskega bazena pa želijo imeti vsaj dva tisočaka.«

Morda bi mislili, da tuja delovna sila prihaja v Slovenijo zaradi tokov migrantov, ki so v Evropo začeli prihajati po letu 2015. Resnica je popolnoma drugačna. Tuje delavce podjetjem v Sloveniji zagotavljajo zaposlovalne agencije, kot so Primework, Jupiter Connection in Delos. Jupiter je agencija iz Nepala s podružnico v Sloveniji. Uvaža delavce in delavke iz Azije in Afrike, med drugim voznike avtobusov in tovornih vozil. Primework pa ima sedež na Poljskem in prav tako ponuja rekrutacijo prevoznikov iz Azije. Na svoji spletni strani delodajalcem obljublja kandidate, ki bodo pridobili vse potrebne dokumente v manj kot treh ali celo dveh mesecih po prihodu v Slovenijo.

Kandidati za delo potrebujejo te dokumente: priznanje vozniškega dovoljenja C ali CE, pridobitev kode 95 in priučitev uporabe tahografa. Vozniški izpit morajo kandidati iz držav, ki s Slovenijo nimajo sklenjenega bilateralnega sporazuma, pridobiti s praktičnim izpitom. Koda 95 je obvezna kvalifikacija za poklicne voznike v EU. Pridobi se z uspešno opravljenim štiriurnim izpitom. Tahograf pa je naprava, ki beleži čas vožnje in počitka. Njegova uporaba je v EU zakonsko predpisana.

Za prevoznike iz tujine se tu že začnejo zapleti. Kandidati iz držav z bilateralnimi sporazumi bi sicer hitreje pridobili slovensko vozniško dovoljenje, vendar je v praksi teh kandidatov malo. V telefonskem pogovoru je predstavnica agencije Delos razkrila, da so na primer delavci s Filipinov, s katerimi ima Slovenija podpisano bilateralno pogodbo, dražji kot delavci iz Indije. Filipinskim delavcem, napotenim v Slovenijo, mora delodajalec kriti stroške letalske karte, nastanitve po prihodu v državo, z njim pa ima še druge stroške. Predstavnica agencije Primework je v telefonskem pogovoru povedala enako. Opozorila je še, da mora delodajalec pridobitev vozniškega dovoljenja in kode 95 sicer kriti sam. Dodala pa je, da lahko pozneje za kritje teh stroškov delavcu izplačuje nižjo plačo.

Miho Šepec je razjasnil še druge težave, s katerimi se srečujejo kandidati: »Najpogostejše težave in razlogi za zavrnitev soglasja pri vlogah za tuje voznike, ki prihajajo iz Azije, so nezadostno znanje jezika angleščine, v katerem se opravlja temeljna poklicna kvalifikacija za voznika (koda 95), ki je na podlagi Zakona o prevozih v cestnem prometu pogoj za opravljanje dela voznika tovornjaka ali avtobusa v Sloveniji in EU.« V primeru neznanja slovenščine ali angleščine mora kandidat izpite opravljati s pomočjo sodnega tolmača, kar pa seveda tudi ni zastonj.

Delodajalec mora kandidatu plačati pridobitev vozniškega izpita in kode 95. Pozneje lahko za kritje teh stroškov delavcu izplačuje nižjo plačo.

Kakšen znesek pa mora kandidat oziroma delodajalec plačati za vse potrebne dokumente? Pridobitev kode 95 s sodnim tolmačem stane približno 900 evrov. Tečaj in izpit cestnoprometnih predpisov in prve pomoči skupaj s prevajanjem stane še okoli 300 evrov. Glavnino zneska pa pomeni seveda sam izpit kategorije CE, ki kandidata obremeni še za znesek med 1500 in 2500 evrov, odvisno od poznavanja evropskih cestnih pravil in tovornega vozila. V najboljšem primeru ta proces stane 3000 evrov.

Ko novopečeni prevozniki dobijo potrebne dokumente, še ni konec preglavic. »V tovarni delavci delajo skupaj in se družijo v skupinah. Zaradi tega so informirani in poznajo svoje pravice. Prevozniki cele dneve sami sedijo v kabini vozila in redko vidijo sodelavce, če sploh,« razlaga položaj teh delavcev Marko Tanasić, podpredsednik Svobodnega sindikata Slovenije in strokovni sodelavec Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za migracije, delovna razmerja in projektno delo. Tujci, ki prihajajo delat v Slovenijo, ne poznajo zakonodaje, svojih pravic in institucij, ki jih ščitijo. Inšpektorji na inšpektoratu za delo so tudi prepoznali povečanje števila tujih delavcev in delavk ter njihov pogosto prekarni položaj: »Tuji delavci so tako zaradi nepoznavanja slovenske delovnopravne zakonodaje kakor tudi nepoznavanja slovenskega jezika postavljeni v ranljivejši družbeni položaj. Kršitev večinoma ne prijavljajo zaradi strahu pred izgubo zaposlitve.« Inšpektorat ne vodi statistike kršitev glede na državljanstvo žrtev, zato nimamo podatkov o številu kršitev in najpogostejših kršitvah pravic tujih delavcev.

Obstajajo pa podatki o kršitvah v cestnem tovornem prometu. Lani je inšpektorat opravil akcijo poostrenega nadzora delovnopravne zakonodaje v tej panogi, ki je trajala dva meseca. V 192 inšpekcijskih pregledih so ugotovili kar 447 kršitev. Največ kršitev je bilo vezanih na pravilno plačilo za delo. Sledijo kršitve zaradi nespoštovanja pravila o času vožnje, odmorih in času počitka za voznike, zatem pa kršitve pravilne dodelitve denarnih dodatkov za delo v tujini. V primeru kršitev inšpektorji lahko izrečejo opomin, izdajo plačilni nalog in predlagajo tudi ostrejše ukrepe. Tak ukrep je prepoved zaposlovanja tujcev ali pa preklic potrdila A1. Potrdilo A1 delodajalcem omogoča, da lahko njihovi delavci opravljajo registrirano dejavnost, v tem primeru cestni tovorni prevoz, v drugi članici EU.

V praksi se lahko zaobidejo tudi take prepovedi. Če je zaradi kršitev zakonodaje podjetju prepovedano zaposlovanje tujcev, lastnik preprosto ustanovi novo podjetje. »V takih primerih delodajalci, ki imajo pretežno zaposlene tujce, uporabijo prakso, da ustanovijo novo podjetje, to v primeru izvedene investicije v znesku najmanj 50.000 evrov izpolnjuje zakonski pogoj aktivnega poslovanja, ki je poleg ostalih pogojev potreben pogoj za izdajo soglasja ali delovnega dovoljenja za zaposlovanje tujcev, in tujce potem zaposlujejo v novem podjetju, za katero ne velja prepoved zaposlovanja tujcev,« iz svojih izkušenj razlaga Šepec. Enaindvajsetega marca letos je vlada spremenila zakonodajo in olajšala pridobitev potrdila A1. Po novem bo delodajalec potrdilo lahko dobil, kljub temu da je bila pri njem v zadnjih treh letih ugotovljena več kot ena kršitev v zvezi z delovnim časom, za katero je plačal tudi globo.

Če je zaradi kršitev zakonodaje podjetju prepovedano zaposlovanje tujcev, lastnik preprosto ustanovi novo podjetje.

Bilateralni sporazumi so namenjeni standardizaciji migracije delovne sile iz neke države v Slovenijo. Če z državo ni sklenjen sporazum, kljub temu pa obstaja velik priliv delovne sile iz te države, prihaja do zapletov in kršitev pravic delavcev in delavk. Zgovorna je že statistika Zavoda za zaposlovanje o potrjevanju vlog za voznike. »V letu 2025 je bil delež zavrnjenih vlog za voznike s Filipinov manj kot 10 odstotkov, delež zavrnitev za voznike iz Nepala pa več kot 40 odstotkov,« ugotavlja Šepec. Inšpektorji inšpektorata za delo poročajo tudi, da tujci pogosto ne govorijo niti slovensko niti angleško, ampak zgolj svoje materne jezike. To ne otežuje le pridobivanja dokazov o kršitvah delovnega prava, ampak tudi sam delovni proces.

Ljudi, ki bi lahko opravljali delo tovornega prevoznika, je v Sloveniji po podatkih Zavoda za zaposlovanje očitno dovolj. Motivacija za zaposlovanje tujcev, ki prihajajo iz držav, s katerimi Slovenija nima bilateralne pogodbe, je ekonomska. Trenutno je prihod delavcev in delavk iz tujine skoraj izključno pogojen z odločitvami delodajalcev, ki tuje delavce poiščejo in zaposlijo. Tako so odločitve o tem, koliko delavcev bo v državo prišlo, od kod, kakšnega profila in za katere panoge bodo delali, v celoti prepuščene lastnikom in upravljavcem podjetij v Sloveniji.