Naslovna tema / Kaj sploh še ostane levici?

Kako je mogoče, da se je Levica, ki je bila zaslužna za nekatere najbolj naprednjaške politike Golobove vlade – od postavitve sistema dolgotrajne oskrbe do zagona novega cikla gradnje javnih najemniških stanovanj –, na marčnih volitvah odrezala najslabše od strank vladnega trojčka? Luka Mesec, sokoordinator Levice, ki je na čelu te stranke (s krajšim vmesnim predahom) že več kot desetletje, to pripisuje predvsem dejstvu, da so volivci volitve razumeli kot referendum, na katerem se odloča med Robertom Golobom in Janezom Janšo. In res, javnomnenjske ankete so Levici pred volitvami napovedovale boljši rezultat, kar bi lahko pomenilo, da se je del glasov Levice v zadnjem hipu prelil k Svobodi. Navsezadnje rezultat Levice, ki se je na tokratne volitve resda odpravila skupaj z Vesno, sploh ni bil zares slab, v absolutnem številu glasov je celo napredovala, z okoli 53 tisoč na 67 tisoč. A širša slika je jasna: skoraj polovica volivcev, ki so se odpravili na volitve, torej več kot 580 tisoč ljudi, je podprla desne stranke, katerih skupne programske točke bi bilo najlažje strniti v nasprotovanje politikam Levice in zahtevo po nižjih davkih. Si ljudje torej ne želijo naprednjaških politik, jim gre država in vse, kar jim ta ponuja, pravzaprav na živce? Če je tako, kaj sploh še ostane levici?