Teden / 8 dni

Pisano na kožo

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je novopečenim poslancem poslala predloge za okrepitev boja proti korupciji. Med drugim KPK predlaga zvišanje glob za prekrške in uvedbo dodatnih upravnih sankcij za ugotovljene kršitve, kot so znižanje ali zadržanje plače, kot dodatne kazni za kršitev integritete pa predlaga tudi začasno prepoved opravljanja nekaterih funkcij. KPK sicer ne predlaga samo sankcij, temveč opozarja tudi na neurejenost in nejasnost obstoječih zakonov in pravil. Tak primer zadeva nezdružljivost funkcij, ki je razpršena po številnih zakonih, kar vodi v pravno praznino in neenakovreden položaj različnih funkcionarjev, zato KPK predlaga, da se v zakonu jasno in primerljivo za različne skupine funkcionarjev opredeli, katere dodatne dejavnosti pri pravilih o nezdružljivosti funkcij so dovoljene. Zakon je tako rekoč pisan na kožo Janezu Janši, ki se je na dan ustanovne seje državnega zbora udeležil protikorupcijskega shoda in na njem obelodanil: »Ključen problem slovenske države je korupcija.« Kakšna sreča! Zdaj ima s svojimi desnosredinskimi partnerji in Zoranom Stevanovićem izjemno priložnost preoblikovati predloge KPK v zakonske predloge in jih potrditi v parlamentu – da korupcija ne bo več ključen problem in da ne bo več nepridipravom dajala ključev do javne blagajne.

Zadimljeno središče Ljubljane

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je priredila tradicionalni shod Marihuana MARŠ, na katerem so se zbrali podporniki legalizacije konoplje. Že to, da gre za tradicionalni shod, pove, da se ta debata vleče že občutno predolgo, na kar so opozorili tudi zbrani. Po zmagi na referendumu leta 2024 ter sprejetju zakona o konoplji za medicinske in znanstvene namene je Slovenija po zagotavljanju organizatorjev »najbližje celostni ureditvi zakonodaje o konoplji, kot je bila kadarkoli prej«. Kljub znatnim premikom pa še vedno nismo na cilju. »Prav zato je ključno, da pritisk ohranjamo in jasno ter vztrajno izražamo zahtevo po spremembah,« so še poudarili organizatorji, nato pa so se ga z zbranimi podporniki legalizacije protestno zakadili na Kongresnem trgu v središču Ljubljane. Kar je v redu, tudi to je družbeni boj. Ali pa vsaj civilna nepokorščina. V redu je. Bolje to kot pa center, zaplinjen s solzivcem.

Zgodovina, skoraj

V Mariboru so zapravili zgodovinsko priložnost. Tamkajšnji mestni svetniki bi morali odločati o razpisu posvetovalnega referenduma o gradnji sežigalnice, kar bi bil sploh prvi posvetovalni referendum v zgodovini Maribora. Predlog je bil nato umaknjen z dnevnega reda, ker naj bi bil prenagljen, saj o projektu sežigalnice še ni dovolj informacij. »Nimamo presoje vplivov na okolje, ne vemo, kakšna bo sežigalnica, in tako naprej. Za referendum pa moramo imeti več podatkov, da bodo ljudje vedeli, o čem odločajo,« je dejala predstavnica Levice Tatjana Frangež. Za zdaj še ni jasno, kdaj bodo v Mariboru ustvarili zgodovino. V prestolnici pa medtem poteka zbiranje podpisov za razpis referenduma o spremembah odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki jih zbirajo Iniciativa za Štepanjsko naselje in druge pobude, ki nasprotujejo uvajanju plačljivega parkiranja na javnih parkirnih površinah v stanovanjskih soseskah za 70 centov na uro podnevi in dva evra ponoči, na eno stanovanje pa bo praviloma izdana ena parkirna dovolilnica. »Mestna občina Ljubljana nam po 20 letih kuhanja parkirnih težav izstavlja račun za lastne napake. A resnica je preprosta, občina je ustvarila mesto brez mobilnostnih alternativ, parkirišč je premalo, dovolilnica pa ni rešitev,« je poudaril Klemen Fajs iz Iniciative za Štepanjsko naselje.

Meje ubijajo, ne Kolpa

Aktivisti iz Slovenije, Hrvaške in Bosne so se zbrali v vasi Vukovci na slovenski strani reke Kolpe in opozorili, da je balkanska pot vedno bolj smrtonosna. Številni ljudje, ki poskušajo pribežati v Evropo, umirajo na cestah, železniških tirih, v gozdovih in v rekah. »V zadnjih šestih mesecih, od konca oktobra 2025 do danes, so nam njihovi svojci in sopotniki javili, da je v reki Kolpi umrlo oziroma izginilo najmanj pet ljudi. Umirajo daleč od oči javnosti, o njihovih izginotjih in smrtih mediji skoraj ne poročajo. Ko njihovi sopotniki ali svojci prijavijo izginotje, pristojne službe pogosto ne sprožijo iskalnih akcij, zato številni niso nikoli najdeni ali pa na njihove ostanke naključni sprehajalci naletijo po več mesecih ali letih,« so sporočili iz slovenske civilnodružbene Delovne skupine Prehod-Passage in se skupaj z drugimi zbranimi zavzeli za »takojšnje in usklajene čezmejne iskalne akcije vseh pogrešanih oseb, vzpostavitev učinkovitega in transparentnega sistema za identifikacijo umrlih in njihovo povezovanje s sorodniki, vpeljavo takojšnjih ukrepov vseh pristojnih služb na obeh straneh meje za preprečitev nadaljnjih smrtnih žrtev v reki Kolpi in drugih rekah, prepoznanje odgovornosti za nezakonita vračanja in nasilje na meji, ki ljudi silijo na smrtno nevarne poti, ter ukinitev migracijske politike EU, ki povzroča smrti, izginotja in razčlovečenje.«