V središču / Nevarna igra

Duhove še vedo buri interventni zakon, ki so ga pred dvema tednoma v parlamentarno proceduro vložile stranke NSi, Demokrati in Resnica. Predlagatelji zakona so ocenili, da bi bil proračunski izpad ob uveljavitvi zakona na letni ravni okoli 571,7 milijona evrov, ki jih ne nameravajo nadomestiti. Največ od tega bodo imeli tisti z najvišjimi plačami, samostojni podjetniki z visokimi dohodki in najemodajalci.

A to je le vrh ledene gore. Interventni zakon predvideva tudi korenite spremembe pokojninskega sistema, te bi pomenile dodatne stroške za pokojninsko blagajno, ki jo že zdaj vsakoletno dokapitalizirajo proračunska sredstva. Predlagatelji zakona se tega dejstva ali ne zavedajo ali ga hočejo prikriti, saj v predlogu zakona sploh ni ocene, kakšne finančne učinke bi spremembe pokojninskega sistema imele. Glavna novost bi bila, da bi lahko zaposleni po dopolnjenih kriterijih za starostno upokojitev še naprej delali polni delovni čas, hkrati pa bi prejemali 100 odstotkov pokojnine. Trenutno je sistem naravnan tako, da lahko polno zaposleni prva tri leta po doseženih pogojih dobivajo 40 odstotkov pokojnine, nato pa 20. Poleg tega z vsakim dodatnim letom dela povečajo odmerni odstotek svoje pokojnine za 1,5. Vmes pa jim ni treba skleniti nove pogodbe z delodajalcem.

Po novem pa bi pogodba o zaposlitvi avtomatsko prenehala veljati na dan, ko zaposleni izpolni pogoj starostne upokojitve – tudi če še ni dosegel 40 let delovne dobe –, pred tem pa bi imel 90 dni časa, da z delodajalcem izpogaja novo pogodbo. To je z vidika delavca problematično na dveh ravneh. Prvič, odločitev o tem, ali bo nadaljeval delo, se z delavca prenese na delodajalca. »Tu dejansko govorimo o recikliranju predloga o prisilnem upokojevanju,« je prepričan Jakob Počivavšek, vodja konfederacije sindikatov Pergam in član ekonomsko-socialnega sveta. Podobno je namreč Janševa vlada želela izvesti med covidom, to pa je takrat preprečilo ustavno sodišče. Glede na ustavo in mednarodne konvencije »pogodba o zaposlitvi ne more prenehati na pobudo delodajalca, če za to ni utemeljenega razloga, povezanega s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali z operativnimi potrebami delodajalca, ki upravičuje odpoved«, so takrat soglasno ugotovili ustavni sodniki. Počivavšek poudarja še, da bi lahko delodajalec odpustil delavca, ki je dosegel starostni pogoj (67 let), tudi če še ni izpolnil drugega pogoja (40 let delovne dobe), kar bi pomenilo, da bi imel občutno nižjo pokojnino. Tokratni predlog je sicer napisan drugače kot v času zadnje Janševe vlade, zato ni rečeno, da bi ga ustavno sodišče tudi tokrat razglasilo kot neustavnega.

Samo ukrepi na področju upokojevanja, ki jih prinaša interventni zakon, bodo po izračunih pokojninskega zavoda odnesli 550 milijonov evrov javnih prilivov.

Drug problem je vpliv spremembe na plače vseh zaposlenih v zasebnem sektorju. Če se delodajalec sploh odloči, da bi delavec pri njem delal še po izpolnitvi starostnega pogoja, morata podpisati novo pogodbo, plača delavca pa bo verjetno nižja, saj se delodajalec zaveda, da delavec prejema tudi še celotno pokojnino. »Ta starejši delavec bi tako pomenil nelojalno konkurenco ostalim, kar bi vplivalo še na njihove plače,« razloži Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo. Poleg tega bodo ti starejši delavci zaradi nižje plače plačevali nižje prispevke v pokojninsko blagajno, mlajši delavci, ki bodo zaradi nelojalne konkurence počasneje napredovali, pa bodo prav tako plačevali nižje prispevke kot sicer. Trojček je s tem ukrepom pripravil program subvencioniranja zasebnega sektorja na škodo javne pokojninske blagajne.

Prav tako bi se znižali prispevki, ki jih plačujejo samozaposleni in kmetje s prihodki, nižjimi od letne minimalne plače. Sedaj morajo plačevati 60 odstotkov prispevkov, ki bi jih ob prejemanju povprečne plače, predlog je, da se to zniža na 45 odstotkov minimalne plače – to pomeni z okoli 650 na 250 evrov. Kakšne posledice bodo imeli ti ukrepi za pokojninsko blagajno? Marijan Papež, direktor pokojninskega zavoda (ZPIZ), ocenjuje, da bi prejemanje polne pokojnine ob delu zavod stalo dodatnih 227,5 milijona evrov na leto. Ta dodatni denar bi prejemalo razmeroma malo delovni aktivnih, le med 22 in 23 tisoč. Zaradi uvedbe socialne kapice pri 7500 evrih bruto bi se v zavod na leto prililo okoli 150 milijonov evrov manj, zaradi znižanja prispevkov samostojnih podjetnikov pa še za 180 milijonov evrov manj vsako leto. Skupaj gre torej za okrog 550 milijonov evrov manj – samo na ravni prihodkov pokojninske blagajne.

To razliko bo moral pokriti proračun. Že lani je prejel pokojninski zavod iz proračuna skoraj 1,2 milijarde evrov sredstev za nemoteno financiranje pokojninskih izdatkov.