V središču / Mladi nadobudni prekarci

Neoliberalni trojček, NSi, Demokrati in Resnica, je poleg predloga interventnega zakona za »razvoj Slovenije« v parlamentarno proceduro vložil še predlog zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika. Predlagatelji v predlogu navajajo, da lahko gospodarstvo dobi nov zagon z idejami nadobudnih študentov podjetnikov. »Nekatera najuspešnejša podjetja na svetu, kot so Virgin, Microsoft in Apple, imajo skupno to, da so jih ustanovili zelo mladi študenti. Ob začetku podjetniške poti je bil Richard Branson star komaj 16 let, Bill Gates 20 in Steve Jobs 22 let,« so zapisali, ob tem pa očitno pozabili, da so vsi omenjeni predčasno zapustili šolo in torej podjetja niso imeli ob študiju.

Predlagatelji se zavzemajo za to, da bi lahko študenti hkrati z vsemi ugodnostmi, ki jih prinaša status študenta, delovali tudi kot samostojni podjetniki. Že sedaj lahko študent seveda odpre svoj s. p., a s tem zgubi vse bonitete študentskega statusa, kot so štipendije, subvencioniran javni prevoz, prehrana. V praksi bi bilo to videti podobno kot popoldanski s. p. redno zaposlene osebe, plačevali bi torej pavšalne prispevke, ki znašajo nekaj več kot 100 evrov na leto. Če pa bi zaslužili več od letne minimalne plače, bi bili obravnavani kot navadni s.p.-ji – vključeni bi bili v obvezno zdravstveno zavarovanje, plačevali bi prispevke, ki bi bili v prvem letu znižani za 50, v drugem pa za 30 odstotkov. Pri NSi, Demokratih in Resnici se praktično zavzemajo za ponovno vzpostavitev sistema izpred leta 2013 – do takrat so lahko študenti ustanovili s. p. in jim zanj ni bilo treba plačevati obveznih prispevkov. To je nato onemogočila Janševa pokojninska reforma iz leta 2013.

A realnost ni tako rožnata, na vsakega nadobudnega inovativnega podjetnika je sto študentov, ki bodo morali privoliti v slabše delovne razmere. »Študentski s. p. ne prinaša pravic iz delovnega razmerja, hkrati pa omogoča delodajalcem, da študente izrabljajo kot cenejšo delovno silo,« so v sindikatu Mladi plus zapisali v izjavi za javnost in opozorili, da je instrument študentskega dela kljub vsem pomanjkljivostim še vedno boljši od s.p.-ja. »Za vse študente delavce veljajo določbe o delovnem času, pravici do odmorov in počitkov, o prepovedi diskriminacije ter o varnosti in zdravju pri delu. Iz prakse vemo, da prekarni delavci in delavke opravijo več ur dela od redno zaposlenih, zato imajo manj prostega časa, odmorov in počitka. Delavce študente pa varujeta tudi minimalna urna postavka ter obvezen prispevek v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«

Jasno je, da ima v razmerju študent-delodajalec več moči delodajalec in da bo gospodarstvo ta novi pravni okvir uporabilo. Študenti s s.p.-ji, ki ne bodo imeli določene minimalne postavke, hkrati pa bodo plačevali veliko manj prispevkov, bodo delovali kot nelojalna konkurenca študentom, ki bodo delali prek študentskega servisa. Na dolgi rok to pomeni znižanje standarda za vse. In prav to je pravi namen zakona – nižanje stroškov za gospodarstvo s poskusi pocenitve delovne sile in zbijanja socialnega standarda študentov.