Ladja s hantavirusom prihaja v Evropo 

Potniška ladja, na kateri je izbruh hantavirusa, bo v soboto vplula v pristanišče Granadilla na otoku Tenerife. Od tam bodo potnike in člane posadke vrnili v njihove države, je danes sporočila španska ministrica za zdravje Monica Garcia Gomez. Španske oblasti so tako odločile kljub nasprotovanju regionalne vlade na Kanarskih otokih.

Ministrica je na novinarski konferenci v Madridu pojasnila, da bodo vzpostavili skupni sistem za zdravstveno oceno in evakuacijo, da bi se vsi na krovu ladje vrnili domov, razen če to preprečuje njihovo zdravstveno stanje.

Povedala je še, da bodo vse tuje državljane, ki so trenutno na ladji Hondius, vrnili v domovino, 14 Špancev pa bo premeščenih v vojaško bolnišnico Gomez Ulla v Madridu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je pred tem sporočil, da so z ladje pred Zelenortskimi otoki danes evakuirali tri domnevno okužene s hantavirusom, je sporočil. Kot je še zapisal na družbenem omrežju X, so na poti na Nizozemsko, kjer bodo prejeli zdravstveno oskrbo. Po poročanju AFP sta z Zelenortskih otokov danes poleteli dve posebni letali.

Izbruh hantavirusa se je pojavil na ladji za križarjenje Hondius, ki je z okoli 150 potniki in člani posadke na krovu pred tedni odplula iz Argentine proti Zelenortskim otokom. Dva človeka sta umrla na krovu, eden pa v Južni Afriki. Eden od potnikov se zdravi v Johannesburgu.

WHO je danes potrdila tretji primer okužbe s hantavirusom, pri petih ljudeh obstaja sum na okužbo.

Južnoafriški zdravstveni minister Aaron Motsoaledi je danes sporočil, da so pri potniku, ki so ga s križarke po okužbi s hantavirusom evakuirali v Južno Afriko, potrdili andski sev, ki se lahko prenaša med ljudmi. WHO je že v torek sporočil, da bi se hantavirus na ladji lahko širil s človeka na človeka.

Tedros pa je danes dejal, da po njegovem mnenju izbruh "ni podoben tistemu iz začetka pandemije covida-19". "Zaenkrat je tveganje za preostali svet majhno," je dodal v pogovoru za AFP. Čeprav so organizirali "več sestankov za usklajevanje s partnerji in za odzivanje", pa zaenkrat ne vidi potrebe po sklicu izrednega zasedanja odbora zaradi razmer v zvezi s hantavirusom, je dodal.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je danes sporočil, da je glede izbruha na ladji "še vedno veliko negotovosti", a poudaril, da na podlagi doslej razpoložljivih podatkov tveganje za prebivalstvo v Evropi ostaja zelo nizko. Kot je dodal, obsežnega prenosa okužb ni pričakovati.

Švicarsko ministrstvo za zdravje je medtem sporočilo, da se v bolnišnici v Zürichu v izolaciji zdravi moški, okužen s hantavirusom, ki se je konec aprila vrnil iz Južne Amerike in je tudi bil na ladji Hondius.

Po navedbah nizozemskega podjetja Oceanwide Expeditions, ki upravlja z ladjo, je na ladji še več kot 140 ljudi, med njimi več kot 80 potnikov iz 15 držav. Med drugim gre za večje skupine turistov iz Velike Britanije, ZDA, Španije in Nizozemske. Med člani posadke prevladujejo filipinski državljani, še poroča AFP.

Podjetje je še sporočilo, da sta na poti z Nizozemske na Zelenortsko otočje dva infektologa, ki se bosta vkrcala na ladjo in bosta na njej ostala tudi po izplutju z Zelenortskega otočja.

Kaj je hantavirus?

Hantavirus širijo glodavci. Obstaja več vrst hantavirusov in vsak hantavirus je povezan z določeno vrsto glodavca. Ljudje se lahko okužijo, ko vdihavajo delce iz njihovih izločkov, kot so iztrebki, urin ali slina. Čeprav redko, se lahko širi tudi z ugrizi ali praskami glodavcev.

Okužba s hantavirusom lahko povzroči tri glavne vrste bolezni, odvisno od seva hantavirusa, navaja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

Ena od teh je hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS), ki prizadene predvsem ledvice. Zanjo so značilni vročina, notranje krvavitve in težave z ledvicami. Pojavlja se predvsem v Evropi in Aziji. Druga je epidemična nefropatija, ki prav tako prizadene ledvice in se pojavlja v Evropi.

Hantavirusni kardiopulmonalni sindrom pa prizadene srce in pljuča, kar povzroča težave z dihanjem in srcem. Pogosto se začne z utrujenostjo, vročino in bolečinami v mišicah, sledijo pa glavobol, omotica, mrzlica in težave s trebuhom. Če se razvijejo dihalni simptomi, je stopnja umrljivosti po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) približno 38-odstotna. Pojavlja se v obeh Amerikah.

Hantavirusi se običajno ne prenašajo s človeka na človeka. Izjema je andski sev, ki so ga potrdili pri enem od potnikov s turistične ladje. Pojavlja se v delih Južne Amerike in je najpogostejši vzrok za hantavirusni pljučni sindrom na južnoameriški celini.

V Sloveniji je najbolj prisotna hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS), znana kot mišja mrzlica. Bolezen pri ljudeh povzročajo predvsem virusi Hantaan, Seoul, Puumala in Dobrava. V Sloveniji bolezen po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) povzročata predvsem virusa Puumala in Dobrava.

Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno dva do štiri tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko - poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo delo na polju in v gozdu.

Cepiva proti tej bolezni za zdaj še ni na voljo. Splošni ukrepi so usmerjeni k uničevanju podgan, miši in drugih glodavcev. Pomembna je predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka, so glede mišje mrzlice oziroma HMRS še navedli pri NIJZ.

Na NIJZ so v letošnjem letu do vključno 18. tedna z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani prejeli pet laboratorijsko potrjenih primerov HMRS. Zboleli so trije moški in dve ženski, stari med 27 in 60 let.

V lanskem letu je NIJZ z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo prejel sedem laboratorijsko potrjenih primerov HMRS. Vsi oboleli so bili moškega spola, stari med 25 in 57 let.

Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) je vsako leto po svetu, predvsem v Evropi in Aziji, glede na ocene 150.000 primerov HMRS. Več kot polovica primerov se običajno pojavi na Kitajskem.