Teden / 8 dni

Visoki start

Sokoordinator Levice Luka Mesec je napovedal, da bodo v stranki uporabili vsa razpoložljiva sredstva, tudi posvetovalni referendum, proti intervencijskemu zakonu, ki so ga pripravili v poslanskih skupinah trojčka NSi, SLS, Fokus, Demokratov in Resnice. Podporo zakonu so izrazili tudi v SDS, a so pred drugo obravnavo napovedali nekaj popravkov, da bo vsaj videti, kot da med »veljaki« na desni še ni vse dogovorjeno in da se še malo usklajujejo. Nihče pa ni nič vprašal socialnih partnerjev in ljudi, zato to možnost napovedujejo v Levici. Kot poudarja Mesec, je nezaslišano, da se intervencijski zakon, ki prinaša več kot milijardo evrov javnofinančnih posledic in korenite posege v temeljne družbene podsisteme, kot je pokojninski sistem ali pravica do zaposlitve, »sprejema brez socialnega dialoga, da se sprejema brez kakršnegakoli javnega posvetovanja, brez kakršnegakoli vladnega posvetovanja, saj noben vladni resor sploh ne sodeluje v tem zakonu«. Ljudje, ki pravijo, da pri Janši vsaj veš, kje si, so hitro dobili potrditev, da imajo prav. A to je tudi vse, kar utegnejo dobiti od njegove vlade.

Brez komentarja

Novopečeni predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, ki je ob izvolitvi napovedoval, da bo »absolutno« odšel na državniški obisk v Moskvo, je namesto tega odletel v danski København na konferenco predsednikov parlamentov držav članic EU in evropskega parlamenta, kjer je razpredal, da mora Evropa delovati enotno in strateško.

Uprava za curljanje podatkov

Informacijski pooblaščenec je zaključil inšpekcijski nadzor v povezavi z lanskim vdorom v osebne evidence skoraj 900 tisoč prebivalcev v informacijskem sistemu uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pooblaščenec je zaznal elemente kaznivega dejanja in jih naznanil organom pregona. Glede samega postopka nadzora je informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik za časnik Dnevnik sporočila: »V njem so bile ugotovljene zlasti pomanjkljivosti in nepravilnosti glede zagotavljanja varnosti osebnih podatkov v informacijskem sistemu uprave, prav tako nepravilnosti v zvezi z obveščanjem in uveljavljanjem pravic posameznikov, katerih osebni podatki so bili v incidentu prizadeti.«

Naš vsakdanji Divji zahod

Tržni inšpektorat je sporočil, da je v začetku leta preveril označevanje cen in upoštevanje označenih cen v živilskih prodajalnah. Inšpektorji so pregled opravili v 457 prodajalnah in kršitve ugotovili v 336 prodajalnah, to pomeni v 73 odstotkih. Najpogostejša kršitev je bila neustrezno označevanje cen blaga, inšpektorji so jo ugotovili v 280 prodajalnah. V 26 prodajalnah trgovci niso upoštevali označenih cen blaga, v 30 sta bili ugotovljeni obe nepravilnosti. Inšpektorji so do zdaj izrekli 109 glob, 32 opominov in 115 opozoril, nekaj prekrškovnih postopkov pa še poteka. Kaj nismo nekoč pekov, ki so goljufali pri cenah kruha, namakali v Ljubljanico? Kaj se je zgodilo s to tradicijo?

Sezona odiranja

Prvomajske počitnice so nakazale, kaj lahko pričakujemo to poletno sezono. Cene na hrvaški obali so zrasle v nebo, tudi cene izdelkov v živilskih trgovinah. »Slovenka na Krku zgrožena nad cenami: ’To je preprosto noro,’« je poročal Nedeljski dnevnik. In smo se tako glasno zmrdovali nad Hrvati, da nismo slišali tujcev, ki se zmrdujejo nad nami. No, skoraj. »Piran je te dni spet poln turistov, družina iz Avstrije je pokazala račun: To je zdaj dražje kot pri nas!« je bil naslov članka v časniku Večer. Britanski medij BBC pa je poročal, da Albanija in Črna gora že izstopata kot ugodnejši in mirnejši možnosti za dopust v Sredozemlju.

Dovolj sprenevedanja

Vseh pet članov mednarodne žirije Beneškega bienala, ki velja za eno najuglednejših prireditev s področja sodobne umetnosti na svetu, je odstopilo zaradi sodelovanja Rusije in Izraela na festivalu. To so storili le nekaj dni pred zdaj ne več tako zelo slovesnim odprtjem. Najprej so članice in člani žirije navedli, da se bodo »vzdržali obravnavanja tistih držav, katerih voditelji so trenutno obtoženi zločinov proti človeštvu pred Mednarodnim kazenskim sodiščem«, nato pa še protestno v celoti odstopili od podeljevanja nagrad. Ob tem se je ponovno postavilo vprašanje o ločitvi kulture od politike in samostojnosti kulturnih institucij. Beneški bienale, ki je nastal leta 1895 kot mestna pobuda za promocijo italijanske umetnosti in privabljanje turizma, je že leta 1907 postal mednarodna razstava, ki deluje kot oblika kulturne diplomacije. Mednarodni parket pa je pogosto spolzek in institucije doživljajo različne pritiske. Italijanska vlada je tako nasprotovala vključitvi Rusije na letošnji bienale, Evropska unija pa je zaradi tega napovedala umik subvencije v višini dveh milijonov evrov. Glede sodelovanja Izraela ni bilo nobenih tovrstnih pritiskov. Po odstopu žirije so organizatorji napovedali, da bodo letos namesto zlatega in srebrnega leva ob odprtju podelili obiskovalčevega leva na koncu festivala novembra.