Teden / Slovenskih aktivisti na Kubo odnesli zdravila

Prejšnji teden je skupina petih Slovencev odletela na Kubo. Tja niso šli le na dopust, ampak so kubanskim zdravstvenim ustanovam v času pomanjkanja odnesli osnovna zdravila. Za Kubo ameriški trgovinski embargo sicer velja že desetletja, a so se razmere leta 2026 poslabšale. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump januarja ugrabil venezuelskega predsednika Nicolása Madura, so ZDA za Kubo uvedle naftni embargo, in ta je po novem učinkovitejši, saj Venezuela ne more več podpirati Kube, kot je to počela v preteklosti. Trumpova administracija poskuša z gospodarskim pritiskom spremeniti kubanski vladajoči režim, protagonist tega boja je zunanji minister Marco Rubio, kubanski Američan in odločen nasprotnik kubanske komunistične partije. Poleg uvoza nafte pa ZDA onemogočajo tudi uvoz zdravil, zato jih po vsej državi zmanjkuje.

Skupina mladih aktivistov iz Slovenije se je odločila, da bo glede tega nekaj ukrenila. »Že dlje smo si želeli obiskati Kubo in pred približno mesecem smo videli, da so se letalske vozovnice neizmerno pocenile – zato smo se odločili, da izkoristimo priložnost. Kmalu po tem so v novice prišli podatki o poslabšanju življenjskih razmer na Kubi in novih grožnjah Trumpove vlade. Ni se nam zdelo pravilno, da bi se šli takrat, ko država preživlja tako težke čase, krizni turizem. Zato smo začeli razmišljati, kako lahko vsaj malo pomagamo Kubi ter hkrati ljudi doma obvestimo in spodbudimo k solidarnosti z donacijo zdravil in druge humanitarne pomoči,« pojasni Luka Rotar, član ekipe projekta, ki so ga poimenovali Prebijmo embargo. Na začetku aprila so začeli zbirati zdravila.

Pri tem so bili zelo uspešni, zbrali so kar 150 kilogramov zdravil, toliko, da niso imeli dovolj kovčkov, da bi vsa odnesli s sabo na Kubo. Tako so jih okoli 100 kilogramov vzeli s sabo in jih dostavili neposredno kubanskim zdravstvenim ustanovam, glede preostalih 50 kilogramov pa so v stiku s kubanskim veleposlaništvom na Dunaju; najverjetneje bodo zdravila izročili podobnim organizacijam v Nemčiji ali Švici.

Zaradi ameriškega poskusa osamitve Kube pa ne trpijo le Kubanci, temveč tudi sosednje države. Kuba je znana po kakovostnem zdravstvenem sistemu in po velikem številu zdravnikov, ki potujejo po vsem svetu in pomagajo tistim, ki si zdravstvenih storitev ne morejo privoščiti. Zdaj ZDA izvajajo pritisk na karibske in latinskoameriške države, naj prekličejo sporazume o pošiljanju zdravnikov s Kube, to so že storili Jamajka, Gvatemala, Gvajana, Honduras, Sveti Vincent in Grenadini, Bahami, Antigva in Barbuda ter Paragvaj.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum se Trumpovim željam za zdaj upira, v Mehiki je približno 3000 kubanskih zdravnikov, v Venezueli pa jih je še vedno okoli deset tisoč.

Razmere na Kubi so resne, pravi Luka Rotar. »Občutki na ulici so mešani, od strahu zaradi ameriškega rožljanja z orožjem do tihega zaupanja, da bodo tudi to krizo prebrodili. Na vsaki točki pa so hvaležni za pomoč – pred bolnišnico, kjer smo oddali zdravila, nas je pričakala skupina zdravnikov z direktorico bolnišnice na čelu. Nikoli ne bomo pozabili, kako so se jim svetile oči.«

A kljub vsemu Kubanci niso izgubili značilne živosti. »V tednu dni smo se pogovarjali, pili in se veselili z nešteto zanimivimi ljudmi, ki so nam zaupali svoje na trenutke žalostne, a vedno navdihujoče življenjske zgodbe.«