V središču / Slovenija in Španija

V sredo navsezgodaj zjutraj je pred ljubljanskim azilnim domom potekal protest proti deportacijam tujcev. Tako zgodaj zato, ker je ministrstvo za notranje zadeve za šesto uro zjutraj odredilo deportacijo treh oseb. Pred azilnim domom se je zbrala zavidljiva množica ljudi. Na eni strani, za ograjo doma, jo je spremljala tamkajšnja varnostna služba, na drugi strani, čez cesto, pa ljubljanska policija. Govore, petje uporniških pesmi in vzklikanje »Tukaj smo!« so včasih nadomestili žvižgi in negodovanje – ko so bili na primer omenjeni tujci privedeni do glavnega vhoda in posedeni v vozilo, s katerim naj bi jih odpeljali na Hrvaško. Ure so tekle …

Protestniki so pred azilnim domom vztrajali dobre tri ure, se posedli pred izhode in na ta način oteževali deportacijo, ki bi bila posledično izvedljiva le prek fizične odstranitve. Nanjo so bili pripravljeni tudi policisti, ki so si večkrat, očitno na ukaz, začeli natikati rokavice in na opozorilo vodje prižigali telesne kamere. Medtem so v azilnem domu tekli pogovori o usodi za deportacijo določenih oseb, ki se jih je udeležila tudi poslanka Levice Nataša Sukič.

K sreči je prevladal razum, ministrstvo za notranje zadeve je umaknilo deportacijske odločbe. Olajšani tujci so eden po eden odkorakali do ograje azilnega doma in naprej v svobodo, policisti so ugasnili telesne kamere in slekli rokavice, množica je vzklikala še zadnjič – tokrat od veselja – in se potem mirno razšla. Deportacije so bile preprečene le začasno, saj bodo tujci čez čas dobili nove odločbe o vrnitvi na Hrvaško in soočeni bodo z istim problemom. A Miha Blažič iz Ambasade Rog, ki je organizirala javni shod, je prepričan, da so oblasti s protestom, ki je preprečil deportacijo, vendarle »dobile pomembno in jasno sporočilo«.

Tovrstni protesti so v Sloveniji vedno pogostejši, organizatorji pa opozarjajo, da ministrstvo »brez usmiljenja deli odločbe o deportacijah in jih izvaja brez najmanjšega upoštevanja osebnih okoliščin. Na udaru so se tako znova znašli delavke in delavci, družine, otroci, invalidi in druge ranljive skupine. Odrekajo jim pravico do azilnega postopka in tudi do legalizacije prek dela. Gre za popolnoma nerazumne postopke, ki nimajo nikakršne zveze z obvladovanjem migracij ali varnostjo, povrhu vsega pa za absurden strošek, saj država namenja posamezni deportaciji v drugo državo članico EU tudi po 10.000 evrov«.

Slovenija ni bila do sprejemanja tujcev nikoli res prijazna – sploh ko gre za tujce iz tretjih držav, migrante, begunce, prosilce za azil. Po številu ugodenih prošenj za azil je Slovenija absolutno in relativno med najbolj negostoljubnimi. Človekoljubne organizacije pa zadnja leta opozarjajo tudi na deportacije tujcev, ki res nimajo urejenega statusa, a so si tu uredili življenje, našli delo, se integrirali v družbo, si ustvarili družino. Gre za širše evropske trende, ki pa se ne bi mogli bolj razlikovati od trenutnih razmer v Španiji, kjer vlada Pedra Sáncheza izvaja amnestijo več kot pol milijona »nezakonitih migrantov«.

V Španiji so namreč s postopkom izredne ureditve statusa večjega števila tujcev začeli že pred dnevi, nove informacije pa kažejo, da bo postopek nasproten temu, kar državi očitajo slovenski protestniki. Ne le da gre za diametralno nasprotno dejanje – namesto deportacije ureditev statusa za prebivanje in delo –, povsem drugačen bo tudi izvedbeni način. Gre za dodobra debirokratiziran in zelo razumen postopek.

Španski migrantski delavci, ki tam živijo brez pravne podlage, bodo prošnjo za pridobitev lahko podali brezplačno kar sami, ne da bi za to potrebovali drage usluge odvetnikov in drugih pravnih strokovnjakov. Da bi zmanjšali tveganje ločitve (migrantskih) družin, bodo lahko ti tujci hkrati uredili status za svoje otroke in morebitne odrasle družinske člane, ki jih preživljajo. Za otroke bo potrebno dokazilo o zgolj petih mesecih življenja na španskih tleh, staršem pa ne bo treba izpolnjevati siceršnje zahteve, da izkažejo dovolj sredstev za preživljanje otrok in ustrezno namestitev zanje. Statusi posamezne družine se bodo poleg tega urejali v enem samem postopku z eno samo odločitvijo in ne ločeno. Vse to pomeni, da bodo družine lahko istočasno uredile status, kar je odstop od splošne evropske ksenofobne politike združevanja družin, ko lahko tujci zaprosijo za združitev družine in ureditev statusa sorodnikov šele po več letih in ob izpolnitvi zares visoko zastavljenih pogojev.

No, nekje pa gre vseeno za podobnost med Slovenijo in Španijo – gre za tujce, ki so v državi našli delo ter ekonomsko in na splošno prispevajo k dobrobiti družbe, v katero so prišli. A v Sloveniji se utegnejo razmere zanje kvečjemu poslabšati. Nastajajoča koalicija SDS, NSI trojčka, Demokratov in seveda Resnice niti ne skriva odklonilnega odnosa do tujcev in priseljevanja. Črno na belem so ga zapisali tudi v pred dnevi objavljena izhodišča za oblikovanje desne koalicije. 17. točka se začne z besedami: »Rešitev za demografski problem Slovenije in Evrope ni v priseljevanju …«

SDS, oziroma v njenem imenu poslanec Žan Mahnič, že daljši čas napoveduje ustanovitev dodatnega, posebnega urada za deportacije, čeprav tak državni organ Slovenija že pozna – imenuje se Center za tujce, katerega osnovna naloga je odstranjevanje tujcev iz države. Evropski poslanec SDS Branko Grims pa je v torek na MMC RTV SLO v sklopu Klepetov z evropskimi poslanci kar sam navedel trenutno dogajanje v Španiji kot slab zgled. Vladi Pedra Sáncheza očita »rušenje EU«, »zamenjavo avtohtonih evropskih narodov s tujci s področja radikalnega Islama« in posledično »uničenje avtohtonih evropskih narodov«. Svojo misel pa je zaključil z olajšanjem: »Vsaj v Sloveniji bomo očitno dobili desno vlado in bomo tovrstne procese lahko odločno zaustavili.«