V središču / Varuhinja se ne šali

Ustavno sodišče je pred mesecem do nadaljnjega preprečilo rubež socialnih pomoči in s tem ljudem s socialnega dna omogočilo nekaj olajšanja. Ustavne sodnice in sodniki so to storili z zadržanjem dela Šutarjevega zakona oziroma zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. O tem so odločali na pobudo več posameznikov, ki so jim zarubili socialno pomoč (pri pobudi jim je pomagala Pravna mreža za varstvo demokracije), in na zahtevo varuhinje človekovih pravic Simone Drenik Bavdek. Pa je varuhinjo z vidika ustavnih pravic v omenjenem zakonu zmotilo še kaj? Bo zahtevala še kako ustavno presojo?

Simona Drenik Bavdek je ob nastopu mandata v začetku februarja odredila analizo Šutarjevega zakona, na podlagi katere naj bi se določila prednostna področja, ki bi jim morala posvetiti (ustavnopravno) pozornost. Zakon, s katerim je vlada Roberta Goloba želela povečati pritisk na romsko skupnost, je omnibusni predpis in uvaja pomembne spremembe na več različnih pravnih področjih – od kazenske, družinske, davčne, socialne in prekrškovne zakonodaje do zakonodaje, ki ureja policijska pooblastila.

V uradu varuhinje pojasnjujejo, da poizvedbe in zbiranje pojasnil še niso končani, omenjena analiza torej še poteka. Dodajajo pa, da se jim porajajo dvomi in pomisleki na številnih področjih. Za začetek že glede izterjave neplačanih glob, s katero se zdaj ukvarja tudi ustavno sodišče. Preverjajo, zakaj se za izterjavo ne uporabljajo zakoniti mehanizmi, preden se odredi rubež socialnih pomoči.

Varuhinja ima tudi pri socialnih zadevah »resne ustavnopravne pomisleke« pri treh določbah zakona. Izplačilo otroškega dodatka v materialni obliki ob kršitvah šolskih obveznosti po njenem mnenju »predstavlja poseg v pravico do socialne varnosti, ukrep je nesorazmeren, kaznovalne narave in lahko krši domnevo nedolžnosti ter načelo največje koristi otroka«. Ustavno je vprašljiv tudi začasni zaseg premoženja, ki ga lahko izvede finančna uprava, saj »pomeni resen poseg v lastninsko pravico« in je poleg tega »arbitraren in ne zagotavlja zadostnih pravnih varovalk«. Enako sporno je po njenem mnenju samodejno skrbništvo centra za socialno delo nad mladoletnimi starši in njihovimi otroki, lahko bi pomenilo »nedopusten poseg v družinsko življenje in pravice otrok, saj ureditev ne temelji na individualni presoji in je lahko v nasprotju z ustavnimi in mednarodnimi standardi varstva pravic otrok«.

Varuhinja človekovih pravic opozarja na ustavno spornost številnih določb Šutarjevega zakona.

Prav tako je sporno novo pooblastilo, ki policiji omogoča, da brez odredbe sodišča vstopi v tuje stanovanje, kakšen drug prostor ali avto, če meni, da bi tam lahko našla orožje. »Ob ohlapni določnosti zakonskih pogojev in odsotnosti zagotovljenega sodnega nadzora se v tej zvezi nakazuje več ustavnopravnih tveganj,« pravi varuhinja. »Kot izrazito problematično« vidi tudi uporabo tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih – »zlasti v delu, ki se nanaša na uporabo brezpilotnih letalnikov oziroma dronov«. Dodaja, da je varuh ureditev policijskih pooblastil za uporabo letalnikov pred ustavnim sodiščem izpodbijal že leta 2017. Ustavno sodišče pa je tedaj »zavzelo stališče, da gre lahko izključno za dokazovanje že zaznanih kaznivih dejanj in prekrškov za nazaj in ne za splošni preventivni nadzor«. Zelo vprašljiva je po njenem mnenju tudi sama »(ne)določnost pojma varnostno tveganih območij«.

Na pobudo državljanov pri varuhinji preverjajo tudi dodatno omejitev brezplačne pravne pomoči. Ta se po novem odreka večkratnim storilcem prekrškov. Ministrstvu za pravosodje so že predlagali, naj »preveri potrebnost zakonodajnega posega v trenutno ureditev brezplačne pravne pomoči«, in dobili pojasnilo, da je bil njihov predolg posredovan medresorski delovni skupini.

Simona Drenik Bavdek poudarja, da si glede teh vprašanj želi dialoga z novo vlado in da bo ravnala v skladu z načeloma »postopnosti in subsidiarnosti«. Najprej namerava pristojne državne organe opozoriti na nepravilnosti in zahtevati odpravo teh. Če se na to ne bodo ustrezno odzvali, bo izkoristila »svoj privilegirani položaj, po katerem lahko vložim zahtevo za ustavno presojo«.

Domnevamo lahko, da bo to pot varuhinja ubrala tudi ob morebitnih spornih ukrepih prihajajoče vlade.