V središču / Prvi šov Janševega četverčka

Začnimo s stvarnimi podatki. NLB je največja banka in diktira cene bančnih storitev pri nas. Z majem je dodatno podražila stanovanjska posojila: mesečni obrok za 150 tisoč evrov posojila, najetega za 20 let, z novo oglaševano fiksno obrestno mero 3,70 odstotka stane 890,43 evrov mesečno. A nastajajoča vladna naveza, četverček pod Janezom Janšo, se prioritetno ukvarja z »zakonom o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije«, s katerim želijo prek socialne kapice predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku letno podariti dodatnih skoraj 200 tisoč evrov neto, torej manjše stanovanje v Ljubljani.

Brodnjak, ki je kot vodilni NLB prejel 1,8 milijona evra bruto, dodatnega stanovanja letno zagotovo ne potrebuje. Si pa stanovanje, dodatnih 200 tisočakov letno, po mnenju Janševega četverčka očitno zasluži bolj nujno kot mlade družine, ki rešujejo prvi stanovanjski problem in jim je Brodnjak z dodatno podražitvijo posojil otežil dostop do stanovanja, nič pa jim pri tem ne pomaga niti aktualni interventni zakon.

To je le eden od učinkov tako imenovanega »zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije«, ki ni v ničemer ne urgenten in ne razvojen. Ampak je, kot je v zadnji Sobotni prilogi strnil ekonomist Velimir Bole, »sistematično uperjen v zniževanje davkov«, zlasti za izbrane skupine. Hkrati pa zakon »večinoma ne naslavlja posledic trenutnega šoka«, torej ne gasi posledic aktualne globalne krize, na kar je že konec aprila jasno opozoril tudi Fiskalni svet pod vodstvom ekonomista Davorina Kračuna.

A podporniki interventnega zakona gredo ignorantsko naprej.

Izpad javnofinančnih prilivov po napovedih ministrstva za finance sega celo do 1,29 milijarde evrov, kar je skoraj 80 odstotkov sredstev, ki jih bo letos iz proračuna prejela pokojninska blagajna za izplačilo pokojnin.

Prejšnji četrtek, dan pred 1. majem, se je tako 48 poslank in poslancev podpisalo pod skupno zahtevo, naj bo zakon zaradi velike nuje obravnavan na izredni seji. Predlagateljem zakona, populistično desno-anticepilskemu trojčku Demokrati, NSi-SLS-Fokus in Resnica, se je v tej zahtevi pridružila Janševa SDS: zahtevo je skupaj podpisalo vseh 48 poslancev in poslank četverčka SDS, Demokrati, NSi-SLS-Fokus in Resnica. Na skupno stran sta tako prišla Janez Janša iz SDS in Zoran Stevanović iz Resnice, ki sta si v letih covida javno dopisovala in grozila. »Vsi skupaj smo talci vas in vam podobnih, ki ste kljub glasnemu razgrajanju v izraziti manjšini in ki sami sebe arogantno proglašate za ljudstvo,« je Janša kot predsednik vlade 3. oktobra 2021 javno odpisal Stevanoviću. No, zdaj je Janšev status talca podoben, brez petih poslancev Resnice nima 46 glasov, ravno sprejemanje interventnega zakona, ki bo na izredni seji predvidoma v ponedeljek, pa bo pokazalo dinamiko Janševe koalicije.

Zavajanje

Zahteva za sklic izredne seje je privlečena za lase: je argumentacijsko prazna, v delih celo lažna, zlasti pa opazno ignorira globalne šoke, ki jih povzroča rušilna naveza Trump-Netanjahu. Kot ključno urgenco za sprejem zakona namreč četverček navaja »številna poslabšanja napovedi gospodarske rasti v zadnjih mesecih ter izdaten zaostanek gospodarske rasti Slovenije za povprečjem EU«.

Že goli statistični podatki kažejo, da se nam ne dogaja »izdatno zaostajanje«: gospodarska rast Slovenije je bila v zadnjih treh letih 2,4-odstotna (2023), 1,7-odstotna (2024) in 1,1-odstotna (2025), v povprečju EU pa je bila v istih letih 0,4-odstotna (2023), 1,1-odstotna (2024) in lani 1,5-odstotna. Le lani je bila torej pri nas rast nekoliko nižja od povprečja EU, napovedi za letos in prihodnje leto pa ostajajo nad povprečjem EU. Institucije, tudi Mednarodni denarni sklad, Sloveniji za letos družno napovedujejo dva odstotka realne rasti bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko naj bi bila rast v povprečju EU 1,3-odstotna, v evrskih državah pa 1,1-odstotna. To so sveže, revidirane napovedi iz aprila letos, ki torej teze predlagateljev ne potrjujejo. Popravki napovedi navzdol se dogajajo povsod, nemška vlada je konec aprila prepolovila napoved rasti BDP za letos z 1,0 na 0,5 odstotka, gospodarska ministrica Katherine Reiche pa je kot krivca navedla zlasti vojno v Iranu, ki »je pognala cene energije in surovin v višave«.

Ob »gospodarski katastrofi« omenimo še eno objavo Eurostata s konca marca, ki je razkrila zavajanje slovenskih desnih strank, saj so v predvolilnih mesecih javnost opozarjale na domnevno »višjo kupno moč na Hrvaškem«. BDP na prebivalca, izražen v standardih kupne moči, je lani v Sloveniji dosegal 91 odstotkov povprečja EU, kar nas uvršča med Litvo z 88 odstotki in Španijo z 92 odstotki, medtem ko je na Hrvaškem kazalnik dosegal 78 odstotkov povprečja EU. Tudi drugi kazalci ne kažejo katastrofe; lanski primanjkljaj Slovenije je bil po podatkih Eurostata 2,5 odstotka BDP, torej pod povprečjem EU in evrskega območja, ki znaša 2,9 odstotka.

Še bolj bizaren je drugi argument, s katerim Janšev četverček utemeljuje, da so ukrepi v interventnem zakonu nujni in da bodo izboljšali gospodarsko konkurenčnost Slovenije. Kot dokaz navajajo podporo, ki jo zakonu izkazujejo lobistične zbornice gospodarstva. Ampak zakaj zakonu ploskajo ti lobisti? Zakon pod etiketo »interventni ukrepi za razvoj Slovenije« prinaša vrsto davčnih in drugih olajšav za izbrane lobistične skupine; vključuje namreč, kot so opozorili v reprezentativnih sindikalnih centralah, »predloge iz ’železnega’ repertoarja delodajalskih organizacij«.

O katerih predlogih govorimo? Z že omenjeno socialno/razvojno kapico bi v socialne blagajne manj plačevali prejemniki najvišjih plač v državi, ki mesečno prejemajo nad 7500 evrov bruto in ki predstavljajo odstotek vseh zaposlenih. Da med njimi ni inženirjev, o katerih govorijo predlagatelji in lobistične zbornice kapitala, ampak so večinoma vodilni menedžerji, je opozoril ekonomist Igor Feketija. V Sobotni prilogi mu je pritrdil Velimir Bole z dodatkom, da bi neprimerno več naredili za dolgoročni razvojni potencial države in ohranitev mladih talentov doma, če bi se namesto s kapico ukvarjali z dostopom do stanovanj po sprejemljivih cenah. Feketija je še opozoril, da predlagano znižanje dohodnine na oddajanje premoženja v najem in hkratna sprostitev predvidenih omejitev za kratkoročno oddajo stanovanj koristi lastnikom najemniških nepremičnin, torej petim, največ desetim odstotkom prebivalcev, ne koristi pa najemnikom. Predlagana je ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, tudi za popoldanske samostojne podjetnike in sobodajalce. Interventni zakon bi ukinil tudi prepoved iz zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ji je decembra lani »prikimalo« ustavno sodišče: javni zdravstveni zavodi bi spet lahko sklepali pogodbe z zdravstvenimi delavci, ki delajo kot samostojni podjetniki, kar vodi v destabilizacijo sistema zaposlovanja v javnih zavodih in šibi javno zdravstvo. Koncesionarjem bi interventni zakon odpravil tudi vse prepovedi razpolaganja s presežkom, ki ga lahko po trenutno veljavnem zakonu porabijo le za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti. Interventni zakon tudi predlaga, da bi delavcu v trenutku, ko izpolni pogoje za upokojitev, samodejno prenehala pogodba o zaposlitvi, nato pa bi lahko z delodajalcem sklenil novo pogodbo in pri tem ob plači prejemal polno pokojnino. V zasebnem sektorju to odpira možnost, da bi delodajalci v novi pogodbi izsilili nižjo plačo, ker delavec prejema celo pokojnino, to pa med ostalim vodi tudi v damping proti mlajšim delavcem in šibi javne blagajne. Feketija celo opozarja, da naj bi bil tak predlog neustaven.

Edina ukrepa, ki sta odziv na aktualno krizo, sta predlagani znižanji davka na dodano vrednost za energente in za 15 »osnovnih živil«.

Brez izračunov

Predlog zakona bo morda doživel popravke, a za zdaj amandmaji še niso bili razkriti. Predlog je namreč javnofinančna bomba, saj prinaša alarmanten izpad prihodkov. Izračuni Fiskalnega sveta kažejo, da bi sprejetje zakona brez kompenzacijskih ukrepov »primanjkljaj dodatno strukturno povečalo za okoli 900 milijonov evrov letno oziroma za več kot eno odstotno točko BDP letno«.

Projekcije finančnega ministrstva so podobne; njihov razpon letnega izpada javnofinančnih prilivov sega celo do 1,29 milijarde evrov. Za občutek: to pomeni skoraj 80 odstotkov denarja, ki ga bo moral letos proračun nakazati v pokojninsko blagajno ZPIZ za normalno izplačilo pokojnin. Predlagatelji zakona sicer zavajajo s pavšalno oceno izpada v višini 572 milijonov evrov, v utemeljitvi zakona pa omenjajo razne – med seboj nepovezane – statistike. Tako je med izdelki, ki naj bi jih kupovali največ in so se v obdobju 2022–2025 tudi najbolj podražili, omenjena 41,3-odstotna podražitev kondomov in 42,6-odstotna podražitev pametne športne ure.

Četudi ni jasno, kako bo pokrita napovedana finančna luknja, se že pojavljajo novi apetiti po dodatnih »razbremenitvah«. Tak predlog so poslancem in poslankam poslali Mladi zdravniki Slovenije skupaj s Koordinacijo zdravniških organizacij. Poslancem ob komplimentih za interventni zakon predlagajo, naj »nemudoma sprejmejo« dodatne ukrepe, s katerimi bi zamaknili začetek izvajanja še drugih določb lani noveliranega zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jih obstoječi interventni predlog ne zajema. Med drugim želijo dodatno zmanjšanje omejitev za delovanje koncesionarjev in omilitev vstopnih pogojev za izvajalce zdravstvene dejavnosti. Zanimivo bo opazovati, ali bodo te in sorodne prošnje stanovskih organizacij zdravnikov podprli poslanci Resnice, upoštevajoč, da je infektologinja Bojana Beović februarja letos v Delovem podkastu izjavila, da bi bilo jeseni 2020 ob vzponu okužb covida »verjetno treba narediti, kar so naredili v drugih državah, torej zapreti ljudi popolnoma«.

Pri velikem angažmaju Mladih zdravnikov za liberalizacijo zdravstva omenimo le še eno sistemsko anomalijo, glede katere bi tudi pričakovali njihov javni protest. V študijskem letu 2025/2026 štipendija za študente medicine, ki se vpisujejo v najmanj tretji letnik študija in se zavežejo, da se bodo po končanem študiju prijavili na razpis za specializacijo Družinska medicina ali Urgentna medicina, znaša 400 evrov, pri čemer je bilo razpisanih 25 takih štipendij. Medtem minimalna štipendija za študenta štipendista Slovenske vojske znaša 474,24 evra mesečno, doseže pa lahko do 844,74 evra. In teh štipendij ni le 25.

Ob vsem dogajanju je očitna še ena lastnost Janševe četverice, ki paktira s kapitalom – ignorirajo predstavnike delavcev, vzpostavljen socialni dialog ter iskanje soglasja med socialnimi partnerji. Sedem reprezentativnih sindikalnih central je že pred dnevi pisalo poslankam in poslancem, naj začnejo socialni dialog o predlogih in interventni zakon umaknejo iz zakonodajnega postopka ali pa v njem ohranijo le krizna ukrepa, torej nižji DDV za osnovna živila in energijo. »Pripravljeni smo na oba scenarija, tako na dialog kot tudi na konflikt, če bodo predlagatelji enostransko vztrajali pri svojih predlogih,« opozarjajo sindikati.