Rupnikovih mozaikov v Sloveniji ne bodo zakrili

Kot poroča N1 imajo v vsaki nadškofiji in škofiji Katoliške cerkve na Slovenskem po cerkvah mozaike Marka Rupnika, nekdanjega jezuita, ki ga je v zadnjih letih več kot trideset oseb – med njimi tudi nekdanje redovnice slovenske skupnosti Loyola – obtožilo spolne, fizične in duhovne zlorabe. Nekatere so bile zlorabljene med Rupnikovim ustvarjanjem v Centru Aletti v Rimu, kjer Rupnik še vedno deluje, zato se pogosto zastavlja vprašanje, kaj narediti z njegovimi mozaiki.

V francoskem romarskem središču Lurdu so se v znak spoštovanja in solidarnosti z žrtvami spolnih zlorab odločili njegove mozaike zakriti. V prihodnosti jih nameravajo tudi odstraniti. Za enako potezo, zakritje, so se že pred dvema letoma odločili tudi Kolumbovi vitezi v nacionalnem svetišču Janeza Pavla II. v Washingtonu, medtem ko so jih v Vatikanu le odstranili s svoje uradne spletne strani, poroča N1.

Od Ljubljane do Maribora

Ljubljana, Domžale, Grosuplje, Maribor, Rače, Ljutomer. To je le nekaj krajev, kjer so župljani v preteklih dveh desetletjih dali denar, da je Marko Rupnik s sodelavci iz rimskega Centra Aletti z mozaikom polepšal njihovo cerkev.

Nekaj žrtev njegovih zlorab, med njimi tudi nekdanja Loyolka, Gloria Branciani, je poleti leta 2024 v pismu nekaj škofom po vsem svetu pozvalo, naj iz svojih cerkva odstranijo Rupnikove mozaike, ker da niso primerni in vedno znova travmatizirajo žrtve. Tudi kardinal Sean O'Malley, tedanji vodja papeške komisije za zaščito mladoletnikov, je v pismu rimsko kurijo pozval, naj preneha razstavljati Rupnikova dela, po tem, ko je v minulih petih letih več deset ljudi Rupnika obtožilo spolnih, duhovnih in fizičnih zlorab.

Sodni postopek v Vatikanu

V primeru petih žensk – med njimi je tudi Gloria Branciani – zoper Rupnika trenutno poteka sodni postopek na cerkvenem sodišču v Vatikanu. Poziv omenjenih žrtev, naj se njegovi mozaiki zaradi spoštovanja do žrtev umaknejo iz cerkva, pa za zdaj ni naletel na velik odziv. Za zakritje mozaikov so se odločili le v romarskem svetišču v Lurdu in nacionalnem svetišču v Washingtonu, medtem ko so jih v Vatikanu umaknili zgolj z uradne spletne strani.

V Slovenski škofovski konferenci (SŠK) so že leta 2022 škofje pod vodstvom novomeškega škofa Andreja Sajeta v izjavi zapisali: "Rupnika smo poznali kot izjemnega umetnika in pronicljivega duhovnega voditelja, ki je zaznamoval številna osebna življenja in skupnosti ter ustvaril veliko umetniških del in duhovne literature. Razumemo, da ste ob tej novici (o domnevnih zlorabah, op. p.) mnogi prizadeti in da se sprašujete, ali je potrebno vse to zavreči. Prosimo vas, da ob tem tragičnem spoznanju ločujemo med njegovimi nedopustnimi in obsodbe vrednimi dejanji ter njegovim preostalim izjemnim duhovno-umetniškim opusom, ki je bil ustvarjen v mozaikih in na ostalih področjih."

Slovenska RKC vztraja pri svojih stališčih

Pri tem stališču v SŠK, kot je za N1 sporočil njen tiskovni predstavnik Gabriel Kavčič, vztrajajo tudi danes. Hkrati je Kavčič poudaril, da so odločitve o konkretnih cerkvenih prostorih v pristojnosti posameznih ordinarijev oziroma odgovornih upraviteljev cerkvenih objektov.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je za N1 o tem, ali razmišlja o zakritju Rupnikovih mozaikov v svoji nadškofiji, zapisal, da je "vprašanje glede prihodnosti njegovih mozaikov zahtevno in kompleksno. Gotovo ti mozaiki žrtvam povzročajo bolečino in travmo, hkrati pa so del opreme prostora, ki bi jo bilo potrebno ob odstranitvi nadomestiti z drugo".