Teden / Parkirna bitka se nadaljuje

Ljubljanski mestni svet je konec marca sprejel odlok, s katerim je parkirni režim tako imenovane cone 3 razširil na vse mesto, tudi na stanovanjske soseske. To pomeni, da bi morali vozniki plačevati po 70 centov na uro in dva evra za nočno parkiranje med deseto zvečer in šesto zjutraj. Vsakemu stanovanju bi pripadla ena dovolilnica, ki bi stala 60 evrov na leto, kjer je parkirnih mest dovolj, pa bi lahko prebivalci kupili še drugo in morebiti tretjo dovolilnico, ki bi stali 120 in 240 evrov na leto. Do dovolilnic ne bodo upravičeni stanovalci, ki so v preteklosti po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine parkirišča dobili v last. Enako velja za tiste, ki imajo v bližini garažo.

Odloku nasprotuje Iniciativa za Štepanjsko naselje, ki se je oblikovala pozimi ob sporu z občino zaradi uvedbe plačljivega parkiranja v Štepanjskem naselju. Z drugimi organizacijami se je povezala v Civilno iniciativo za Ljubljano (CILJ) in začela zbirati podpise za občinski referendum. Nasprotuje enostranskemu načinu uvedbe novega režima »brez temeljitega razmisleka, brez pogovorov s prebivalci, na podlagi pomanjkljivih podatkov« in ne soglaša s politikami, »ki nas vidijo kot vir prihodka namesto kot ljudi, katerih potrebe mora mesto zadovoljevati«.

Kritični so tudi do tega, da stanovalci, ki so po zakonu o etažni lastnini postali lastniki parkirnih mest, ne morejo pridobiti dovolilnice. Poudarjajo, da stanovalcem pripade v povprečju le okoli 0,2 parkirnega mesta na stanovanje. Menijo, da je najprej treba izboljšati javni promet, šele nato pa razmišljati o plačljivem parkiranju. Napovedujejo, da se bodo vsekakor tudi v prihodnje zavzemali za boljši javni promet. Njihovo vodilo je torej: najprej rešitve, nato omejitve.

Ni pa jasno, kako bodo rešitve dosegli, prometna stroka pravi, da je ravno plačljivo parkiranje tisto, ki spodbuja uporabo in s tem nadgradnjo javnega prometa.

V 21 dneh so zbrali okoli 4500 podpisov v podporo referendumu. Za razpis morajo skupno zbrati podpise petih odstotkov volilnih upravičencev v ljubljanski občini, kar je približno 11.500. Za to imajo še 13 dni časa.

Sami so optimistični. A brez dvoma bo zbrati potrebne podpise zahtevna naloga. Da je tako, kaže tudi zgodovina. Le eni pobudi v zgodovini samostojne Slovenije je uspelo zbrati dovolj podpisov, in to nasprotnikom gradnje džamije v Ljubljani. Tega referenduma sicer ni bilo, saj je ustavno sodišče presodilo, da volivci o verski svobodi islamske skupnosti ne morejo odločati na referendumu. Zadnji poskus, ki je bil deležen večje pozornosti, je bil predlog referenduma o odloku o krajinskem parku Rožnik, Tivoli in Šišenski hrib, s katerim so želeli pobudniki obvarovati zeleni prostor in so nasprotovali Magnificovemu koncertu, ki je bil potem sicer prestavljen v Stanežiče. Zbrali so le nekaj več kot 1000 podpisov. Petodstotni delež se je, sploh v večjih občinah, izkazal za težko dosegljivega.

Na tiskovni konferenci v sredo so sporočili, da so trem že napovedanim kandidatom za ljubljanskega župana, Zoranu Jankoviću, Jasminu Feratoviću in Alešu Primcu, poslali vprašanja, kako bodo reševali težave s pomanjkanjem parkirišč v Ljubljani, če bodo izvoljeni. Ko bodo odgovore dobili, jih bodo predstavili javnosti. Upajo, da bo to pomembna tema pred jesenskimi volitvami.

Brez dvoma bo ta referendum, če bo res razpisan, vsaj deloma tudi referendum o Jankovićevem županovanju. Sedanji župan občini načeluje že 20 let.