Teden / 8 dni

Bog se usmili

V slovenski rimskokatoliški cerkvi ne razmišljajo o odstranitvi ali zakritju umetniških del nekdanjega jezuita Marka Rupnika. Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je pod vodstvom novomeškega škofa Andreja Sajeta že leta 2022 zavzela stališče: »Rupnika smo poznali kot izjemnega umetnika in pronicljivega duhovnega voditelja, ki je zaznamoval številna osebna življenja …« V zadnjih letih ga je več kot 30 oseb obtožilo spolnih, fizičnih in duhovnih zlorab, vendar v SŠK vztrajajo pri svojem stališču. Hkrati se pri nasprotovanju odstranitvi njegovih del sklicujejo na argumente tehnične narave. Škof Saje poudarja, da so mozaiki del opreme prostora in da bi njihova odstranitev zahtevala nadomestitev, kar poudarja tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je še dodal, da je »vprašanje glede prihodnosti njegovih (Rupnikovih) mozaikov zahtevno in kompleksno«. Tako torej: cerkveni »»dostojanstveniki« se hitro vmešavajo v zapletene javne razprave na temo spočetja življenja, dostojne smrti, pravic te ali one skupnosti in vloge mater samohranilk, ko pa je treba odstraniti umetniška dela spolnega predatorja in sadista, takrat pa stvari postanejo preveč kompleksne. Dobro, samo da vemo, kje so njihove meje. Rupnikova dela so medtem v znak spoštovanja in solidarnosti z žrtvami spolnih zlorab umaknili z vida v francoskem Lurdu in v nacionalnem svetišču Janeza Pavla II. v Washingtonu, v Vatikanu pa so jih za zdaj odstranili s svoje uradne spletne strani.

Omejevanje odiranja

Ministrstvo za solidarno prihodnost je izbralo 14 občin, ki so izkazovale višjo nedostopnost stanovanj in višjo turistično aktivnost v stanovanjskih enotah od slovenskega povprečja. Te, za lokalne prebivalce vedno manj prijazne občine so Ankaran, Bled, Bohinj, Bovec, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Izola, Koper, Kranjska Gora, Ljubljana, Piran, Preddvor, Radovljica in Žirovnica. V prihodnjih dveh letih bo tam oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem omejeno na največ 60 dni; občine bodo sicer lahko določile tudi daljši časovni obseg, če bodo to utemeljile z analizo najemnega trga in študijo turističnih tokov. V Združenju sobodajalcev trdijo, da gre pri odločitvi ministrstva za neposreden napad na občine, ki so v zadnjih desetletjih največ vložile v razvoj celoletne ponudbe. Tudi prav. Vendar z drugega vidika bi se dalo takisto reči, da na slovenskem nepremičninskem trgu vladajo sila neurejene razmere, ki jih za lasten pohlep izkoriščajo ponudniki kratkotrajnega najema, čeprav s tovrstnim početjem povzročajo velike težave celotni družbi, predvsem pa mladim, ki bi se radi osamosvojili, pa za to nimajo realnih možnosti.

Matura kot tržna niša

Poteka splošna matura za dijake zaključnih letnikov gimnazij. Obdobje, ki je zanje že dovolj stresno, dodatno izkoriščajo različni zasebni ponudniki dragih tečajev, delavnic, inštrukcij in seminarjev. Dodatna pomoč pri pripravah na maturo je seveda koristna, vendar se njeni ponudniki pri trženju storitev osredotočajo na sporočila dijakom, da brez njihovih tečajev mature ne bodo pisali dovolj dobro. To vzbuja še večji stres pri vseh tistih dijakih, ki si tovrstnih storitev ne morejo privoščiti. Obenem omenjeni ponudniki spodkopavajo zaupanje v izobraževalni sistem, ko v svojih promocijah trdijo, da se »dijaki učijo napačne stvari na napačen način«, oni sami pa jih lahko naučijo »pravih strategij za uspešno reševanje testov«. Iz Državnega izpitnega centra so za spletni medij N1 pojasnili: »Razcvet zasebnih ponudnikov priprav na maturo je mogoče razumeti kot poskus vzpostavljanja tržne niše, ki izkorišča dovzetnost in občutke negotovosti za finančne koristi. Jasno je treba poudariti, da sporočila, ki namigujejo, da brez plačljivih tečajev dijaki ne morejo biti ’konkurenčni’, niso utemeljena.«

Nove nevihte na obzorju

Ruski diktator Vladimir Putin je namenil grožnje z vojno Armeniji zaradi njenih prizadevanj na poti približevanja Evropski uniji. Putin, ki je dal ubiti, mučiti in zapreti številne ruske oporečnike, novinarje in običajne ljudi, ki so si drznili nasprotovati njegovemu režimu, armenski oblasti pametuje, naj izvede referendum o vstopu v EU, v katerega se Rusija, častna Stalinova, seveda ne bo vtikala. »Opazujemo posledice razvoja dogodkov okoli Ukrajine. In kje se je to začelo? S prizadevanji Ukrajine za vstop v Evropsko unijo,« je izjavil Putin in s tem navrtal luknjo v lastno propagando, češ da je za rusko agresijo na Ukrajino pravzaprav kriv agresivni Nato. Nič čudnega torej, da je edina manjša država, ki se počuti kolikor toliko varno ob Rusiji, Belorusija. O tem, koliko je Putinu do miru s svojimi sosedi, pa dovolj povedo že poročanja ruskih neodvisnih medijev, kot je Nova Gazeta: »Ruske oblasti so v zadnjih petih letih za gradnjo objektov, kjer šolarji obiskujejo obvezno vojaško usposabljanje, porabile 576 milijonov evrov. Velik del tega usposabljanja poteka prek mreže centrov z imenom Avangard, od teh jih je bilo septembra 2025 po Rusiji in okupirani Ukrajini delujočih 147.«