»Pacienta zanima le pravočasna in kakovostna storitev«

Ob tem pa se v Zvezi organizacij pacientov Slovenije strinjajo s predlogom Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, da bi bile cene storitev za koncesionarje in zasebne izvajalce nižje, saj ne nosijo stroškov nujne medicinske pomoči.

Naslednji korak pa bi po besedah podpredsednika zveza Francija Gerbeca moral biti vzpostavitev nove organizacije javnih zdravstvenih zavodov. V zvezi podpirajo oblikovanje regionalnih holdingov po zgledu Avstrije, kjer sta združena primarna in sekundarna raven. Gerbec meni, da bi s takim sistemom zaradi skupnih služb in nabave lahko veliko prihranili, ter tako kot v Avstriji izboljšali kakovost storitev, skrajšali čakalne vrste in znižali stroške dela ter opreme. Ob tem bi lahko kadre razporejali glede na potrebe posameznih bolnišnic.

Višji prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje

V okviru strateškega sveta so že pripravili model regionalne organizacije zdravstvene mreže, na kar bi se morala osredotočiti nova koalicija, meni Gerbec. Dodal je, da s predstavniki strank bodoče koalicije že sodelujejo.

Zaradi staranja prebivalstva v zvezi menijo, da bi morali vsako leto za zdravstvo nameniti okoli 0,5 odstotka BDP več kot leto prej, ob tem pa se bo moral tudi zvišati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Predlagajo pa vzpostavitev stimulacije za tiste, ki živijo bolj zdravo.

"Imamo celo vrsto vzrokov, s katerimi se nihče ne ukvarja. Ne zdi se nam v redu, da namesto reševanja vzrokov odhodov to zaviramo na administrativen način."

Glede sprejetega interventnega zakona za razvoj Slovenije je Gerbec dejal, da odprave omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje ne podpirajo. Koncesionarji bi morali obvezno investirati del dobička v razvoj, opremo in zaposlene, lahko tudi s koncesijskimi dajatvami kot v nekaterih drugih dejavnostih.

O odpravi prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, pa je Gerbec povedal, da mora vsak delodajalec vedeti, koliko mora narediti vsak zdravnik. "Nevzdržno je, da bi dopoldne naredil tri operacije v javnem zavodu, popoldne pa pet ali deset pri zasebnem izvajalcu," je poudaril. Če delavec v javnem zavodu naredi vse, kar mora, pa ne vidijo nobenega razloga, da bi mu preprečevali delo izven zavoda. 

"Nevzdržno je, da bi dopoldne naredil tri operacije v javnem zavodu, popoldne pa pet ali deset pri zasebnem izvajalcu."

Po besedah Gerbeca zdravniki iz javnega sistema odhajajo tudi zaradi slabih delovnih odnosov, ker ne morejo napredovati in ker "jih starejši kolegi zavirajo". "Imamo celo vrsto vzrokov, s katerimi se nihče ne ukvarja. Ne zdi se nam v redu, da namesto reševanja vzrokov odhodov to zaviramo na administrativen način," je za STA še dejal Gerbec.