Kultura / »Ljudje, ki zase trdijo, da so nepolitični, so pogosto najbolj politični«
Paul Laverty, član žirije 79. filmskega festivala v Cannesu, o povezanosti politike in filma
"Zame je še posebej opazno, da so ljudje, ki zase trdijo, da so nepolitični, pogosto najbolj politični med vsemi. In se tega sploh ne zavedajo," je na predstavitvi žirije 79. filmskega festivala v Cannesu izpostavil njen član, Paul Laverty, najtesnejši sodelavec Kena Loacha, scenarist njegovih delavskih, družbeno angažiranih filmov, sodobitnik dveh canskih zlatih palm za filma Veter, ki trese ječmen (2006) in Jaz, Daniel Blake (2016).
Sistematično nasilje in genocid v Gazi
Na srečanju novinarjev z žirijo, ki ji predseduje južnokorejski režiser Park Chan-wook, je bil zelo odkrit, tudi o svojem prvem odzivu na povabilo. "Prepričan sem bil, da me kliče eden mojih sinov in se norčuje – imam tri sinove, ki počnejo neumnosti in mislil sem, da je to še ena izmed njih. Ker pa sem zaradi svojih obiskov Cannesa poznal Thierryja Frémauxa, sem ugotovil, da res kliče on. Razveselil sem se, gre za veliko čast, canski festival nam je veliko dal," je po poročanju MMC RTV Slovenija dejal Laverty.
"Zame je še posebej opazno, da so ljudje, ki zase trdijo, da so nepolitični, pogosto najbolj politični med vsemi. In se tega sploh ne zavedajo."
"Še posebej je to pomembno zdaj, v temnih časih, v katerih, kot je napisal Shakespeare v Kralju Learu 'nori vodijo slepe', in ko smo priča sistematičnemu nasilju, genocidu v Gazi in vsem strašnim prepirom. Zato me je, če sem pošten, misel, da grem na festival, ki slavi različnost, domišljijo, nežnost – ob tako vulgarnem, zlobnem, sistematičnem nasilju, kjer je vse dvodimenzionalno – res prevzela. Biti na festivalu, kjer se bomo poglabljali v različna mnenja, podrobnosti in lepoto. Vznemirjeno čakam, da skupaj s čudovitimi sožiranti vstopimo v dogodivščino," je dodal.
"Rekel bi, da je v prav vsaki zgodbi, ne glede na temo, ki jo obravnava, že v načinu, kako zgodba predstavlja vrednote, prisotno vprašanje moči."
Povezanost politike in filma
O povezanosti politike in umetnosti, politike in filma, pa je Laverty poudaril: "Verjamete ali ne, v moji generaciji smo se učili staro grščino. Res je že davno tega in ne spomnim se je prav dosti. A če se vrnemo k izvoru besede polis - veste, kaj pomeni? Pomeni mesto, pomeni, kako se ljudje obnašamo drug do drugega. A ne v političnem smislu, temveč v tistem najglobljem, v tem, kako obravnavamo drug drugega. Rekel bi, da je v prav vsaki zgodbi, ne glede na temo, ki jo obravnava, že v načinu, kako zgodba predstavlja vrednote, prisotno vprašanje moči."
"Mislim, da so politika, moč, vrednote prisotne v vsakem scenariji, v vseh zgodbah, od hororja do komedije. Pogosto pa gre v osnovi za vprašanje: Ali skrbim za svojega brata? Mislim, da gre za preplet vsega, načina pripovedovanje, domišljije. Veliko vprašanje je torej, je narejeno dobro ali ne. A politika je skoraj kot zrak, ki ga dihamo," je še dodal Laverty.
GqnDsxd6Yvo
EGUwjX7b-v0