Teden / Konec pravice do splava v Sloveniji?

Vprašanje pravice do splava je še vedno eno najbolj razdiralnih družbenopolitičnih vprašanj v Združenih državah Amerike in v Evropi, dotika pa se zdravstva, etike, človekovih pravic ter širših političnih bojev za osebne svoboščine, telesno avtonomijo in nadzor nad ženskim telesom. Povezano je seveda tudi z vzponom avtoritarizmov.

Ameriško vrhovno sodišče je prejšnji teden začasno dovolilo nadaljnjo dostavo tabletke za splav (mifepriston) po pošti po vseh Združenih državah Amerike. S tem je preklicalo odločitev prizivnega sodišča, ki je na začetku maja sklenilo, da lahko Američanke do tabletke pridejo le še z osebnim obiskom pri zdravniku oziroma v lekarni. Primer se je sicer začel po tožbi zvezne države Louisiana, ki je trdila, da pošiljanje tablet po pošti spodkopava njene stroge omejitve splava oziroma ženskam omogoča, da jih obidejo.

Potem ko je ameriško vrhovno sodišče leta 2022 razveljavilo ustavno pravico do splava, so številne konservativne zvezne države začele uvajati strožje omejitve ali popolno prepoved umetne prekinitve nosečnosti. Dostop do splava je tako postal odvisen predvsem od zakonodaje posamezne zvezne države.

Administracija demokratskega predsednika Joeja Bidna je med pandemijo covid-19 omogočila, da se tabletke za splav predpisujejo tudi na daljavo in pošiljajo po pošti. Čeprav je oblast pozneje prevzela konservativna administracija Donalda Trumpa, teh pravil ni odpravila. Za zdaj. Približno dve tretjini prekinitev nosečnosti v ZDA se menda opravita medikamentozno.

Razprava o svobodnem odločanju o rojstvu otrok se je te dni ponovno razplamtela tudi pri nas, natančneje v Kopru. Tam je v nedeljo že tretje leto zapored potekal Pohod za življenje v organizaciji Zavoda mreža za življenje in enakopravnost, na njem pa so udeleženci izrazili nasprotovanje umetni prekinitvi nosečnosti in poudarjali varovanje nerojenega življenja ter pomen družbene podpore ženskam v stiski – pod geslom »Srce bije že 22. dan po spočetju!«. Na prireditvi so nastopili zdravnica Urška Zaletel, podjetnik Edvard Jurjevec in kapucin Jaroslav Knežević, zbrane pa je nagovoril tudi evropski poslanec Branko Grims.

Sočasno je v Kopru potekal protishod, ki ga je pripravil Socialistrski bralni krožek (SBK) in na katerem so udeleženke in udeleženci, bilo naj bi jih okrog 150, stopili v bran reproduktivnim pravicam, odločanju žensk o lastnem telesu ter pomenu varnega in dostopnega splava. Kot vse kaže, se bo po imenovanju desne vlade tudi pri nas razprava o pravici do umetne prekinitve nosečnosti spet vse bolj zaostrovala. Ta pravica namreč nikoli in nikjer ni samoumevna, v avtoritarnih režimih je pravzaprav ena prvih, ki so na udaru. Zato jo bo (ponovno) treba vse glasneje in odločneje braniti.