Teden / Preveč tehnologije v šolah
V rabi sodobne tehnologije se skrivajo pasti. Tudi v šolstvu.
Klea Nan
MLADINA, št. 20, 22. 5. 2026
Na nedavni seji enega izmed parlamentarnih odborov je razprava zašla tudi v šolske vode. Poslanka Demokratov Teja Košir je dejala, da jo zanima, »kako daleč je šolstvo pri uvajanju bolj sodobnih, digitalnih oblik učenja, kot je na primer na Finskem, kjer že imajo tablice,« in nadaljevala, da bi lahko z digitalnimi pripomočki šolo za otroke znova naredili zanimivo. Poslankino vprašanje kaže na necelovito poznavanje razmer: prvič, učenci v slovenskih šolah že uporabljajo digitalne pripomočke (tudi tablice), in drugič, v rabi sodobne tehnologije se skrivajo pasti.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Klea Nan
MLADINA, št. 20, 22. 5. 2026
Na nedavni seji enega izmed parlamentarnih odborov je razprava zašla tudi v šolske vode. Poslanka Demokratov Teja Košir je dejala, da jo zanima, »kako daleč je šolstvo pri uvajanju bolj sodobnih, digitalnih oblik učenja, kot je na primer na Finskem, kjer že imajo tablice,« in nadaljevala, da bi lahko z digitalnimi pripomočki šolo za otroke znova naredili zanimivo. Poslankino vprašanje kaže na necelovito poznavanje razmer: prvič, učenci v slovenskih šolah že uporabljajo digitalne pripomočke (tudi tablice), in drugič, v rabi sodobne tehnologije se skrivajo pasti.
Nekatere skandinavske države so pred leti v učilnice res začele uvajati več tehnologije; Finska je po šolah učencem razdeljevala prenosne računalnike. A čas je pokazal, da je bila ta poteza napačna. Povprečen šolski uspeh se je začel slabšati, učenci so se med poukom težje zbrali, pogosto so preskakovali med šolskim delom, videoigrami in družabnimi omrežji. Zaradi tega so se številne šole vrnile h klasičnim metodam – papirju, pisanju na roko in fizičnemu učnemu gradivu. To ne pomeni, da je vključevanje novih tehnologij nujno slabo, a osredotočiti se moramo na načine rabe in razloge zanjo, tehnologija ne more biti cilj, lahko je le dopolnilo v učnem procesu.
Dr. Janez Vogrinc, profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, pravi, da je treba tehnologijo vključevati premišljeno, da se bodo učenci seznanili s prednostmi rabe. »Za to pa potrebujemo usposobljene učitelje, ne le strokovnjake na svojem področju, temveč podkrepljene z znanjem, kako ustrezno vključiti tehnologije v učni proces.« V šolskem letu 2027/28 naj bi se v osnovnih šolah v sedmem razredu uvedel obvezen predmet informatika in digitalne tehnologije. Vključeval naj bi vsebine iz informatike, digitalnih tehnologij in računalništva, prenovljeni učni načrti pa bodo že prej določili cilje, kar zadeva digitalne kompetence. Ponovimo še enkrat – šola je izobraževalna in vzgojna ustanova, zato bi morala učence učiti premišljene, kritične in varne rabe tehnologije, ne pa zgolj povečevati njeno prisotnost v učilnicah.
Finska je to že ugotovila.