»Volivcem mora biti zagotovljeno, da voljo oblikujejo svobodno«
Zaupanje v svobodne volitve je pogoj za legitimnost demokratične oblasti

Dušan Keber je nekdanji minister za zdravje, v zadnjih letih pa je eden najbolj dejavnih borcev za pravice državljank in državljanov.
© Janez Zalaznik
Skupina državljanov na čelu z Dušanom Kebrom je pritožbo na ustavno sodišče zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev vložila, saj ocenjuje, da je bilo v volilni proces "poseženo na način, ki ga demokratična država ne sme spregledati". Zaupanje v svobodne volitve pa je pogoj za legitimnost demokratične oblasti, menijo.
"Volitve niso samo tehnično dejanje oddaje in štetja glasov. So celoten proces, v katerem mora biti volivcem zagotovljeno, da voljo oblikujejo svobodno, brez prikritih pritiskov, nezakonitih metod in nedovoljenega vplivanja. Zato za presojo svobodnih volitev ni pomembno le, ali so bili glasovi pravilno prešteti, temveč tudi, ali so bili pogoji za oblikovanje volilne volje pošteni in zaščiteni," je v sporočilu za javnost poudarila skupina državljanov.
"Če bi se izkazalo, da je bilo oblikovanje volilne volje sistematično prizadeto s prikritim tujim vplivanjem, bi moralo ustavno sodišče presoditi, ali so bile volitve še vedno svobodne v ustavnem pomenu te besede. Če pa se bo izkazalo, da je bil volilni proces prizadet do te mere, da ni več mogoče govoriti o svobodnih volitvah, mora država imeti pravni odgovor na ta položaj."
Menijo namreč, da javno znane okoliščine in izjave najvišjih državnih organov kažejo na "možnost organiziranega in prikritega tujega vplivanja na volilni proces". Pri tem pa so poudarili, da vprašanje prikritega tujega vplivanja na volitve ne sme ostati samo predmet političnih razprav, medijskih komentarjev ali predkazenskih postopkov. "Gre tudi za ustavnopravno vprašanje, ali je bila volilna pravica državljank in državljanov dejansko zavarovana," so navedli.
"Če bi se izkazalo, da je bilo oblikovanje volilne volje sistematično prizadeto s prikritim tujim vplivanjem, bi moralo ustavno sodišče presoditi, ali so bile volitve še vedno svobodne v ustavnem pomenu te besede. Če pa se bo izkazalo, da je bil volilni proces prizadet do te mere, da ni več mogoče govoriti o svobodnih volitvah, mora država imeti pravni odgovor na ta položaj," so še opozorili.
Kaj lahko pričakujemo?
Skupina skoraj 30 vidnih državljanov, ki pričakujejo, da bo ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno, sicer ne zatrjuje, da morajo ustavni pravniki ugotavljati kazensko odgovornost posameznikov, saj je to naloga policije, tožilstva in rednih sodišč. Prav tako ne zatrjujejo, da so vsa dejstva že dokončno ugotovljena, so dodali v sporočilu.
Zadnji del volilne kampanje pred marčnimi parlamentarnimi volitvami je močno zaznamovala anonimna objava na skrivaj posnetih pogovorov z vidnimi Slovenci, ki so jih zvabili na lažne poslovne sestanke. Način, kako je do tega prišlo, je soroden tistemu, ki se ga poslužuje zasebna tuja obveščevalna služba Black Cube, katere predstavniki so se mudili tudi v Sloveniji. Del politike in civilne družbe je zato ocenil, da je prišlo do tujega vpliva na marčne parlamentarne volitve.
Zaradi domnevnega vpliva tujih obveščevalnih služb na volitve je ločeno pritožbo vložil tudi Darko Nikolovski, ki je marca kandidiral za poslanca na listi Svobode. Pri vložitvi ustavne pritožbe ga podpirajo tudi v tej stranki.