V središču / Referendum bo

Je referendum o omnibusnem interventnem zakonu, ki sicer res ureja tudi davke in dajatve, a prav tako številna druga pravna področja – v njem se skrivajo določbe, ki spreminjajo kar devet različnih zakonov –, dopusten ali ne? Bo to na koncu odločitev ustavnega sodišča – ki bo, če bo referendum dopustilo, med volivci desnice ozmerjano za levičarsko, tranzicijsko, postkomunistično sodišče, ki omejuje politično desnico? Ne, tokrat pravega dvoma ni, da je referendum dopusten. V prid temu ne govori zgolj zdrava pamet – sicer bi lahko vsakokratna vladajoča politika v vsak sporni zakon vnesla še kako določbo o davkih in preprečila čisto vse referendume –, ampak tudi relevantni pravni dokumenti.

Pravniki se zdijo sicer na prvi pogled glede tega vprašanja razdeljeni. Predstojnik katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Saša Zagorc meni, da bi referendum moral biti dopuščen, dr. Rajko Pirnat z upravne katedre iste fakultete pa, »da ustava zelo jasno določa, da referendum o zakonih, ki urejajo davke, carine ali druge javne dajatve, ni dopusten. Ta zakon v veliki meri ureja davke. Torej je zakon o davkih tako glede prispevkov, pa tudi v delih, recimo, kjer ureja položaj s. p.-jev, ureja davčne obveznosti. V tem delu menim, da ni dopusten, kar seveda pomeni, da za celoten zakon velja ta ustavna prepoved izvedbe referenduma.«

Kot opozarjajo v Pravni mreži za varstvo demokracije, ki se je v zadnjih letih vzpostavila kot izjemno strokoven in temeljit pravni subjekt te države, iz ustave in referendumske zakonodaje izhaja, da bi referendum moral biti dopusten. V ta namen navajajo različne pravne dokumente in mnenja, ki govorijo temu v prid.

Že pred več kot desetletjem, točneje leta 2012, se je do tega vprašanja opredelila ustavna komisija državnega zbora. Iz njenega mnenja izhaja, da je izključeno odločanje na referendumu le o tistih zakonih o obveznih dajatvah, »ki tako problematiko urejajo celovito (ne le v enem oziroma nekaj členih znotraj vsebinsko drugačne, to je nedavčne oziroma neproračunske materije)«.

Do tega vprašanja se je dve leti kasneje v Zborniku znanstvenih razprav opredelil tudi zdaj že upokojeni profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Igor Kaučič. Opozarja na možnost različnih razlag – ožjo, ki jo danes zagovarja tudi Zagorc, in širšo, ki jo zagovarja Pirnat. Posledica širše razlage bi po njegovem prepričanju lahko bila izključitev referenduma glede številnih zakonov, ki pri nas urejajo vprašanja davkov, carin in drugih obveznih dajatev, med njimi zakona o Radioteleviziji Slovenija, ter več kot 40 zakonov s področja turizma, gospodarstva, kmetijstva, okolja itd. Zato k temu dodaja, da »referendum o zakonih, ki celovito urejajo posamezno področje, vsebujejo pa tudi določbo o posamezni obvezni dajatvi, praviloma ne bo prepovedan«.

Referendum o zakonih, ki urejajo posamezno področje, vsebujejo pa tudi določbo o posamezni obvezni dajatvi, praviloma ne more biti prepovedan.

Vprašanju odločanja o prepovedi referenduma o davčnih zakonih se je leta 2017 v doktorski disertaciji posvetila profesorica na isti fakulteti dr. Bruna Žuber, ki je sicer članica upravne katedre tako kot Pirnat. Med drugim zapiše, da je nedopustnost referenduma o »davčnih« zakonih »utemeljena na potrebi po zagotovitvi temeljnih davčnih in finančnih podlag, virov za financiranje države ter za uresničevanje njihovih nalog na tem področju. Zavrnitev teh zakonov na referendumu bi lahko neposredno ogrozila finančno stabilnost države in onemogočila stabilno izvrševanje državnega proračuna ter imela vpliv tudi na druga vprašanja javnega financiranja.« To formalno in vsebinsko govori v prid dopustitvi referenduma, saj že sam zakon prinaša tudi takšne posege v davke in dajatve, ki se skušajo z izključitvijo referendumskega odločanja preprečiti. Iz prepovedi referendumskega odločanja o javnih dajatvah izhaja, da imajo te javne dajatve neki smisel in da so pravzaprav nujno potrebne ne le za ljudi in javne storitve, pač pa za samo delovanje države.

Ko bodo poslanke in poslanci odločali o pobudi za referendum (in ko bodo potem verjetno to počeli še ustavne sodnice in sodniki), se bodo morali vprašati, ali bi bila z razveljavitvijo zakona na referendumu neposredno ogrožena finančna stabilnost države, financiranje državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja ter s tem izvrševanje državnih funkcij. Glede na to, da bo zakon, ki ga podpirajo v SDS, trojčku NSi, Demokratih in Resnici, po oceni Fiskalnega sveta proračunski primanjkljaj dodatno strukturno povečal za okoli 900 milijonov evrov oziroma za več kot eno odstotno točko BDP na leto, »bi težko trdili, da bi pobudniki oziroma državljani na referendumu ogrožali stabilnost javnih financ«, zaključujejo v pravni mreži.