V središču / Sprevržena logika

Slovenski parlament naj bi ustanovil preiskovalno komisijo, ki bo preiskovala dogajanje v zadevi Black Cube. Je to dobra novica? Se bodo razkrila vsa ozadja vmešavanja izraelske zasebne obveščevalne službe v marčne volitve? Žal ne. Če se bo vse skupaj zavrtelo v smeri, ki jo predlagajo stranke SDS, NSi in Resnica, bodo preiskovanci postali tisti, ki so to predvolilno zlorabo razkrili. Zgodilo se bo natanko tako, kot se je v številnih podobnih primerih po vsem svetu.

Kaj imamo v mislih? Se kdo še spomni afere PlameGate? Pisalo se je leto 2003, bil je to čas vladavine Georgea Busha, ko so mediji razkrili, da je bila Valerie Plame Wilson tajna uslužbenka Cie. Gre za ženo Josepha Wilsona, diplomata, ki je v New York Timesu razkril, da Sadam Husein v Afriki ni kupoval uranove rude. Namesto da bi v Beli hiši zadržano priznali, da so bile navedbe o orožju za množično uničevanje izmišljene ali pa vsaj prirejene, so Bushevi sodelavci raje diskreditirali kritika njihovih dejanj. To, da so s tem razkrili tudi ime tajne agentke, je bila zanje kolateralna škoda.

Se kdo še spomni propada nemškega finančnega podjetja Wirecard? Novinar Financial Timesa Dan McCrum je razkril, da je Wirecard, nekateri so mu rekli kar evropski PayPal, napihoval prihodke in dobiček, da je ponarejal dokumente in posloval z neznanimi azijskimi prevzemniki plačil. Po razkritju je Wirecard najel zasebno obveščevalno službo, ki je sledila novinarju in poskušala vdreti v njegovo elektronsko pošto, nato pa se je na McCruma spravil še BaFin, nemški Zvezni urad za nadzor finančnih storitev, in sprožil postopke zaradi domnevne tržne manipulacije. Wirecard je leta 2020 razglasil insolventnost, upnikom pa je po stečaju dolgoval okoli 3,5 milijarde evrov. Obe sodni preiskavi zoper novinarja, kazenska in civilna, sta bili ustavljeni.

Namen preiskovalne komisije je politični pritisk. In to ne samo na novinarje in predstavnike nevladnih organizacij, pač pa tudi na kriminaliste, policiste, tožilce in preostale, ki preiskujejo primer Black Cube.

Se kdo še spomni afere LuxLeaks, kjer je luksemburška vlada preganjala žvižgača, ki sta razkrila, kako je Luksemburg, v času, ko ga je vodil Jean-Claude Juncker, Applu in drugim multinacionalkam omogočal davčno optimizacijo oziroma izogibanje davkom? Antoine Deltour in Raphaël Halet, ki sta novinarjem omogočila dostop do sporne dokumentacije, sta bila najprej obsojena, sledili sta pritožbi. Deltour je bil oproščen že pred luksemburškim sodiščem, Haletu pa je šele Evropsko sodišče za človekove pravice priznalo, da mu je kot žvižgaču Luksemburg kršil pravico do svobode izražanja. Lahko naštevamo še naprej. Tudi arhetipska novinarska preiskovalna zgodba, afera Watergate, je povezana s poskusi diskreditacije Boba Woodwarda in Carla Bernsteina, novinarjev Washington Posta, ki sta pisala o tem, kako je ameriški predsednik Richard Nixon zlorabljal oblast in politično moč.

Te in številne druge afere imajo podobne značilnosti: ko kdo razkrije zlorabe, korupcijo, laži, manipulacije, ko kdo s prstom pokaže na kazniva dejanja močnih in vplivnih, postane žrtev. V Sloveniji zakon močnejšega deluje povsem enako. Spomnite se, kaj se je zgodilo z Ivanom Galetom, ko je v času tretje Janševe vlade razkril sporne nabave medicinskih pripomočkov. Tretja Janševa vlada se je nanj spravila z vso silo – pojavile so se anonimke, krive ovadbe, na koncu je izgubil službo.

Očitno se bo podobno godilo tudi z vsemi, ki so se v zadnjih mesecih ukvarjali z delovanjem Black Cuba v predvolilni Sloveniji. Nova oblast načrtuje, kako kaznovati tiste, ki so razkrili izraelsko obveščevalno podjetje in njegov namen.

Parlamentarna preiskava

Takoj po tem, ko je Mladina skupaj s sodelavci Inštituta 8. marec in Inštituta Danes je nov dan razkrila, da so se avtorji posnetkov o koruptivni Sloveniji, torej uslužbenci izraelskega obveščevalnega podjetja Black Cube, decembra 2025 srečali z Janezom Janšo, je ta zagrozil s tožbo. Tako se je branil – raje je grozil, kot da bi pojasnil ozadje razkritja.

Eden izmed temeljnih postulatov novinarskega dela je zaščita virov, brez zaščite virov novinarji ne morejo nadzirati oblasti. Politiki od novinarjev ne morejo zahtevati, da razkrijejo, s kom so se pogovarjali.

Grožnje s tožbami zoper novinarje žal niso nič posebnega. Nekateri jih uporabljajo sistematsko, njihov cilj je utišanje kritičnih medijev, to počnejo načrtno, s sodnimi postopki si želijo – to, da so neutemeljeni, ni bistveno – uničiti medij. Tovrstne SLAPP-tožbe zoper preiskovalni portal Necenzurirano vlaga davčni svetovalec Rok Snežič, nekoč zaporniški cimer Janeza Janše. Parlament v odhajanju je konec januarja sprejel zakon o ukrepih zoper ta dejanja, ki naj bi zaščitila posameznike in organizacije, ki so tarče očitno neutemeljenih tožb, katerih namen sta zastraševanje in preprečevanje javne razprave.

SDS in Janša napovedane tožbe še nista vložila, sta pa storila nekaj drugega, bolj zastrašujočega. Kot smo že zapisali, so tri poslanske skupine (SDS, NSi in Resnica) s prvopodpisanim Zoranom Stevanovićem v petek, 15. maja, v parlamentarno proceduro vložile zahtevo po odreditvi parlamentarne preiskovalne komisije zaradi suma, »da so bile obveščevalno-varnostne ter preiskovalne zmogljivosti države, zlasti Slovenska obveščevalno-varnostna agencija ter policija, uporabljene, zlorabljene ali politično instrumentalizirane za ustvarjanje, širjenje ali potrjevanje informacij, ki so imele ali bi lahko imele vpliv na politični proces in volitve«.

Omenjene poslance torej zanima, ali sta policija in Sova med preiskovanjem afere Black Cube ravnali zakonito, kar ni sporno, a tukaj se ustavijo. Od poslancev bi pričakovali, da raziščejo tudi, kdo je izvedel prikrito snemanje, kdo ga je naročil in zakaj je pri tem sodelovalo tuje obveščevalno podjetje. Tega v zahtevi ni. Vendar so podrobnosti predlaganega parlamentarnega akta še bolj zlovešče. Poslanci zahtevajo, da se med preiskavo ugotovi, kakšno vlogo so pri vsem tem igrali mediji in nevladne organizacije. Zanima jih, ali je bila Sova povezana z Mladino, ali je bila z njo povezana policija, ali so Mladini nepooblaščeni akterji, nosilci javnih funkcij, policisti, obveščevalci predajali zaupne informacije.

Poslancev teh treh strank torej ne zanima, kaj so v Sloveniji počeli izraelski obveščevalci in ali so s svojimi metodami vplivali na izid volitev, zanima jih le, kako so bili razkriti.

Eden izmed osnovnih postulatov novinarskega dela je zaščita virov, brez zaščite virov novinarji ne morejo nadzirati oblasti. Nihče, še najmanj pa politiki, od novinarjev ne more in tudi ne sme zahtevati, da razkrijejo, s kom so se pogovarjali. Še več, zakon o medijih v 6. členu natančno določa, da morajo novinarji, uredniki, izdajatelji in drugi avtorji »zagotoviti zaupnost vira informacij«. Natančneje – nihče od novinarja ne sme zahtevati, »da razkrije vir informacij ali drugo zaupno komuniciranje«. Prav tako so prepovedani nadzor, preiskovanje in kaznovanje novinarjev z namenom, »da bi se pridobile informacije, povezane z novinarskimi viri ali zaupnim komuniciranjem«. Samo sodišča so tista, ki lahko od novinarjev zahtevajo razkritje vira, pa še to velja le izjemoma v kazenskihpostopkih, kjer je razkritje vira informacij nujno za preprečitev neposredne nevarnosti za življenje in za nekatera druga hujša kazniva dejanja. Parlamentarne preiskovalne komisije niso sodišča, so politični organ, ki išče politično odgovornost javnih funkcionarjev, vse drugo je zloraba.

Iskanje morebitne politične odgovornosti je v tem primeru seveda zgol jprevara in privid. Namen te preiskovalne komisije je politični pritisk. In to ne samo na novinarje in predstavnike nevladnih organizacij, pač pa tudi na kriminaliste, policiste, tožilce in ostale, ki preiskujejo primer Black Cube. Namen je vnaprej diskreditirati vsakršne rezultate preiskave in za razkritje nedopustnega vpliva na volitve okriviti tiste, ki so na te nedopustnosti opozorili. Še ena opomba: tudi poslanski skupini Levica Vesna in Svoboda sta že pred tedni vložili predlog za preiskavo dogajanj v zvezi z Black Cubom, pri čemer naj bi bila ta osredotočena na dezinformacijsko kampanjo in iskanje povezave med obveščevalnim podjetjem ter njihovimi sodelavci v Sloveniji.

Ne prva ne druga preiskovalna komisija uradno še nista ustanovljeni. Vprašanje je tudi, ali v resnici bosta. Razloga sta dva. Prvič, deloma se prekriva njuno polje preiskovanja, in drugič, kar je pomembneje, končno besedo pri tej dilemi ima vedno predsednik državnega zbora. V času prejšnje vlade tako predsednica tedanjega državnega zbora Urška Klakočar Zupančič na dnevni red ni uvrstila akta o ustanovitvi (opozicijske) preiskovalne komisije o poslovanju GEN-i, ker naj ne bi bil usklajen z mnenjem zakonodajnopravne službe. Nato je enako zahtevo vložil še Lotričev državni svet, a jo je parlamentarna večina blokirala z zahtevo po ustavni presoji. Podobne poteze lahko pričakujemo tudi zdaj. Katera komisija bo na koncu začela delovati, je odvisno prav od predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, ki je, kako pripravno, prvopodpisani pod zahtevo za parlamentarno preiskavo, ki naj bi pokazala, kako je ozadje afere Black Cube in posnetkov na anti-corruption2026.com prišlo v javnost.

V podjetju Black Cube navedb o vmešavanju v slovenske volitve neposredno niso komentirali, zatrdili so le, da delujejo zakonito in da jih zanima odkrivanje gospodarskega kriminala. Black Cube pa seveda ni edino izraelsko paraobveščevalno podjetje. Domnevno »podjetje« Black Core, tako je poročal Reuters, naj bi pred marčnimi francoskimi lokalnimi volitvami širilo lažne informacije o kandidatih Melenchonove Nepokorne Francije, stranke, ki podpira neodvisnost Palestine. Tarče kampanje naj bi bili kandidati v Marseillu, Toulousu in Roubaixu – uporabili naj bi zavajajoča spletna mesta, lažne račune na družbenih omrežjih, digitalne oglase, obtožbe o kriminalnem ravnanju. Francoska agencija Viginum, pristojna za spremljanje in odkrivanje tujih informacijskih kampanj, in druge francoske obveščevalne službe so po razkritju zgodbe, ki je precej podobna slovenski, sprožile preiskavo, zanima jih, kdo je v ozadju te kampanje, kdo je njen naročnik. Digitalna platforma Meta, lastnica Facebooka in Instagrama, je že odstranila mrežo računov in sporne strani, TikTok pa sporni kanal, hkrati pa je Meta potrdila, da so sporne aktivnosti izvirale iz Izraela, njihov cilj pa je bila Francija.

Francoska agencija Viginum in druge obveščevalne službe so po razkritju zgodbe o Black Coru, ki je precej podobna slovenski, sprožile preiskavo, zanima jih, kdo je v ozadju te kampanje, kdo je njen naročnik.

Po naših informacijah je malo pred iztekom roka za pritožbo na volilni rezultat ustavno sodišče prejelo pobudo za razveljavitev marčnih volitev. Razlog za takšen drastični ukrep je »delovanje tuje obveščevalne službe«, ki je vplivalo na volilni izid. Vprašanje je seveda, ali bo pobuda uspešna, ali bo pobudniku res uspelo dokazati zatrjevano kršitev »pravice do svobodnih volitev«.

A priokus nepoštenosti ostaja. Predsednik ustavnega sodišča dr. Rok Čeferin je 19. maja na Brdu pri Kranju med nagovorom ob dnevu državnega odvetništva opozoril, da živimo v času, ko obveščevalne službe vplivajo na izide volitev. »Pri tem nimam v mislih le najbolj razvpitih primerov, kot sta na primer brexit ali pa ameriške predsedniške volitve leta 2016. Letos smo bili podobnim poskusom vplivanja na rezultate volitev priče v Sloveniji.« In odgovor nove oblasti? Rada bi preiskovala tiste, ki so to tuje vmešavanje razkrili. Dejanja strank SDS, NSi in Resnice – njihova zahteva po preiskovalni komisiji, ki naj bi razkrila ozadje afere Black Cube, četudi je v resnici namenjena utišanju ljudi, ki so to ozadje razkrili – so globoko nedemokratična in sprevržena.