Kolumna / Janko Lorenci: Senca Črne kocke

Black Cube bo kot tiho brbotajoča grožnja visel nad četrtim Janševim mandatom. Z nekaj sreče ga bo morda tudi skrajšal.

V manj histeričnih, manj zmedenih družbah bi taka afera povzročila kolektivni šok in dolgotrajen pretres, ki bi zamajal vso politično zgradbo. Slovenijo je razburkala bolj zato, ker je prišla na dan v predvolilnem času, kot pa zaradi teže dejanja samega. Po razkritju je kmalu potonila v ozadje javne pozornosti.

To ima svoje razloge. Volilno telo je ostro razklano in Janševih volivcev – vernikov – ne more od Voditelja očitno odvrniti niti nekaj, kar je blizu nacionalne izdaje. Pri nihajočih volivcih je svoje napravila postresničnost – splošno nezaupanje v institucije in medije, relativizacija vsega, stanje, ko se ne ve več dobro, kaj je prav, kaj ne, kaj je resnica, kaj laž, in ko to postopoma postaja celo nepomembno.

Taka fluidnost je v dobršni meri Janševa tvorba in pomemben dejavnik njegove moči. Drugi dejavnik je strah pred njim – utemeljen, saj Janša od časa do časa pride na oblast, je maščevalen in brezobziren, ima utečen stroj za diskreditiranje nasprotnikov, povsod pa svoje odkrite ali speče privržence, ki se zdaj zbujajo. Strah deluje na ustanove, medije in deloma na nasprotnike. Janez Janša strah zbuja, Robert Golob ga ne, različni sta tudi njuni podporni zaledji; Janševo je slepo vdano, Golobovo praviloma kritično ali kritikastrsko.

Janša bije po volitvah bitko s časom in pospešuje sestavljanje koalicije. Močan razlog za hitenje je Black Cube; afera mojstra ogroža, njeno razčiščevanje pa bo lahko učinkovito upočasnil šele, ko bo znova polno prevzel oblast. Pri priči bo zamenjal vrh policije in Sove, pritisnil na tožilstvo in medije. Prej pritajeni strah bo polno zaživel, a strahovalec docela varen ne bo.

Ta čas ni povsem jasno, v kateri preiskovalni fazi je Črna kocka. Policija pravi, da jo še obdeluje, vendar se zdi, da po volilnem razpletu manj intenzivno (Janše sploh ni zaslišala!). A zadeva je tudi že v rokah tožilstva, bistveno bolj avtonomnega od policije. Kako bo velika spletka obravnavana v pravosodnem mlinu, je zelo odvisno od osebnega poguma in profesionalnosti konkretnih posameznikov, ki se ali se bodo ukvarjali z zadevo.

Trdnega odgovora na to, koliko je slovensko-izraelska zarota vplivala na volitve, ni. Vsekakor pa je jasno, da je naročnik, ki je izraelske agente pripeljal v Slovenijo in tu manipuliral s posnetki, da bi volitve prevesil v svoj prid, zagrešil nekaj absolutno zavržnega in kaznivega, protidemokratičnega in nepatriotskega. Hkrati elementarna logika in vrsta indicev ter dejstev govorita, da je naročnik Janša (posnetki so bili usmerjeni samo proti političnemu nasprotniku, predvajani tik pred volitvami, člani Black Cuba so bili na sedežu SDS, Janša je stik z njimi sprva zanikal, potem priznal, Netanjahu mu v čestitki pravi prijatelj …). Zarota se lepo ujema tudi z Janševo zgodovino, polno sumljivih in deloma kaznovanih dejanj (Patria, orožarska zadeva, Trenta, poslovanje z gotovino, financiranje medijev iz Orbánove Madžarske …). Najetje Black Cuba ima še eno, premalo poudarjeno razsežnost; tuja paradržavna firma ima prihodnjega premiera v pesti, lahko ga izsiljuje in vpliva na našo politiko. Slovenija pod Janšo je že zgolj zato obsojena na proizraelsko politiko.

Hkrati Black Cube jasno razgalja vso slovensko desno politiko. Janšo poznamo kot star denar, nekako smo se navadili na njegovo politično in človeško pokvarjenost in maske, ki si jih občasno nadeva. Zdaj se je pokazalo, da so njegovi politični partnerji enaki ali slabši od njega, a hvala bogu nimajo take moči in bodo večinoma zginili s scene. Black Cube jih sploh ni motil, so pa besneli, zmerjali, lagali, se delali pomembne, samostojne in poštene. Vendar so zgolj lutke, gospodar jim je priskrbel vse, da so na oblasti: si izmislil finto z Logarjem in Black Cube, jim dal ali podtaknil interventni zakon, kupil Stevanovića. Zdaj se čutijo male bogove, toda ob njih se še Janša zdi znosnejši.

Black Cube ga bo ogrožal tudi po prevzemu oblasti, ker je deloma zunaj dosega njegove dolge roke. Sodstvo z ustavnim sodiščem vred bo v tem mandatu enako pomemben branik pred sesuvanjem demokracije kot sodstvo v Trumpovi Ameriki. Če bo zarota ostala neraziskana in nekaznovana, si bomo morali priznati, da smo zelo načeta demokracija. Janša bo tokrat surov kot še nikoli, na roko mu gredo tudi zunanje okoliščine in dejstvo, da leva sredina nima več vnaprej zajamčene prednosti pri volivcih. Toda najkasneje čez štiri leta bo grmeče zletel z oblasti, saj bo napravil državi in družbi veliko, tudi za del njegovih volivcev vidno in nesprejemljivo škodo. Sodstvo, ki da nekaj nase, na svoje dostojanstvo in poslanstvo, lahko njegov mandat skrajša in škodo zmanjša. Vsako leto njegove oblasti manj pomeni nekoliko boljšo prihodnost.

A zakaj od časa do časa potrebujemo Janševo klofuto, da čez čas doživimo streznitev, nato pa jo znova pozabimo? Mogoči odgovori (nevednost, mazohizem, neumnost, lahkovernost, družbena lenoba, jaz bom že kako …) nam niso v čast.