TV komentar / Mahničeva prostodušnost je neverjetna

Res bi bilo dobro, če bi se v Sloveniji odločevalci v zasebnem in tudi javnem sektorju bali, da jih bodo razkrili pri njihovih korupcijskih praksah. Res bali. Tako bali, da tega ne bi počeli. Novinarji bi sicer potem imeli manj dela. Novinarka Mladine Monika Weiss bi imela več časa za okoljske teme, ker ji ne bi bilo treba razkrivati teh goljufij. Omenjamo jo z razlogom, saj je razkrila oba največja poskusa goljufije v času prejšnje vlade: poskus ministrice Svobode Sanje Ajanovič Hovnik, da bi del denarja na razpisu za nevladni sektor usmerila na organizacije svoje znanke, nato pa še podobno raboto na ministrstvu Matjaža Hana iz SD, kjer so prek strankarskega sopotnika poskušali »pobrati« neke druge milijone evrov. Oba razpisa so morali preklicati.

A žal je krik »Korupcija!« tudi način za diskreditacijo. Ne nazadnje se s temi načini diskreditacije nekateri ukvarjajo profesionalno, na primer izraelski Black Cube. In čestitati gre novinarju RTV Slovenija Gregorju Drnovšku, da je v sobotnem Utripu objavil celoten nastop poslanca SDS Žana Mahniča. Ker je tako iskreno napovedal, da se je s tem šele začelo. Z diskreditacijami namreč: »Ne vem, česa se bolj bojite: tega, da se lotimo korupcije, ali tega, da uvedemo testiranje na prepovedane droge. Ampak oboje bo prišlo. Oboje bo prišlo. Jaz se veselim, da bo prišla neka nova normalnost, da bo nastopila neka nova normalnost. Nikomur se ni treba bati te vlade. Razen ... Razen lenuhom in razen migrantom. Ker tam, tam se bo začelo delati red. Potem pa še lopovom in tistim, ki kradejo denar naših državljanov in državljank. In ne bodo je tako poceni odnesli tisti, ki pravijo ’bom odstopil, ker novemu ministru ne bom polagal računov’. Ha ha, malo jutro, gospod Ribič! Še kako bo polagal račune! On in vsi! Ker se bo forenzično pregledalo, kot smo zapisali v koalicijsko pogodbo, pogledali bomo, kam je odtekal denar, kako je odtekal denar, koga so sponzorirale, kaj so sponzorirale, kaj so plačevale državne firme in ministrstva. Saj na koncu koncev, kje so ulovili Don Corleona? Na davkih. Niso ga na drogah, niso ga na umorih, na davkih so ga. Vas bomo že kje dobili! Če ne drugje, pa na kakšnih protokolarnih darilih! Poglejte – za vsakogar se bo lahko nekaj našlo!«

Za vsakogar se bo lahko nekaj našlo. Kako znan boljševiški vzklik. Pa je to res kaj novega? Ni. Mahničeva prostodušnost je neverjetna. Janša, Logar, Vrtovec in Stevanović vse te svoje namere zavijajo v celofan. Mahnič pa vedno znova pove točno tisto, kar so se pogovarjali za zaprtimi vrati.

Sicer pa: Ni bil Don Corleone, poslanec Mahnič. Don Corleone je literarni in filmski lik. Tisti možakar, ki ga je Eliot Ness spravil v zapor, je bil Al Capone.