Plošča / Laurie Anderson with Sexmob: Let X=X (Live)

+ + + +

Laurie Anderson stoji na ničelni točki avantpop genealogije, pred imeni, kot sta Björk in Arca. Oseminsedemdesetletna pionirka newyorške avantgarde je umetnica z avro, ki presega njeno multidisciplinarno umetniško in glasbeno delo. Številni jo najbolje poznajo kot čislano intelektualko. Umetnost, kulturo, ideologijo in tehnologijo v prepletu raziskuje že od svojega nenačrtovanega preboja v mainstream leta 1981 z eksperimentalno uspešnico O Superman. Fina sinteza njenih vseživljenjskih obsesij je serija videoesejev Norton Lectures, ki jo je pripravila za Harvardovo univerzo. Še bolj potopitveno izkušnjo pa je ponudila svetovna turneja, ki jo je leta 2023 pripeljala tudi v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. V družbi mojstrske jazzovske zasedbe Sexmob smo doživeli humanistični spektakel, kjer so elementi glasbe, performansa in govorjene besede mutirali v nekaj povsem andersonovskega.

Repertoar je v prilagojeni obliki pristal na živi plošči, enkratni nadgradnji materiala z njenega prvenca Big Science (1982), ki je ob nekaterih drugih skladbah zaživel v sveži preobleki, s prilagojenimi besedili in aranžmaji. Med bolj obskurnimi skladbami izstopa Junior Dad, ki jo je z Metallico podpisal njen pokojni partner Lou Reed – in jo tudi odpel »v živo« iz onstranstva. Kuriozitet in razigranih odrskih momentov je na pretek: od poklonov botru funka in ponovitve enega od »kričečih« performansov Yoko Ono do številnih lucidnih intermezzov, polnih anekdot, šal Johna Cagea in preroških poetičnih uvidov. Laurie Anderson asociiramo predvsem z njenim pomirjujočim tonom. Kot glas Wernerja Herzoga ali Davida Lyncha ima tudi njen neko neotipljivo kvaliteto. Preprosto lepo jo je poslušati, ko govori o pisanju pesmi o angelih, ki jih zdaj piše umetna inteligenca. Ali o svojih sanjah o tem, kako je bila pes na pasji razstavi. Njen spokojni register govora in petja je kot preplet inštrukcij mojstrice joge in glasu Scarlett Johansson v vlogi sintetične spremljevalke v filmu Ona Spika Jonza. Laurie Anderson je ustvarila šablono za ženstveni androidni ASMR-jevski glas. Ta je včasih tudi znižan v barvo nekakšne groteskne pošasti, zvišan v glas keruba ali procesiran z efektom vocoder, ki ga poznamo z njenega debija.

V neprestani interakciji z občinstvom dejavno briše koncertno iluzijo. Vsi smo del istega očiščevalnega obreda. Skupaj z bendom, ki prehaja med atmosferskimi pršenji, instrumentalnimi izbruhi in kompleksnimi aranžmaji, ki dodatno poudarjajo njene deklamacije, pretkano stopnjuje napetost in dramaturški lok razvija do katarze. Let X=X (Live) je maša za agnostike, ki dopuščajo obstoj angelov v binarnem svetu mikročipov.