Prvi teden / Politični šov

Ko je vodja poslanske skupine Resnice Katja Kokot prvič prestopila prag parlamenta, je bila šokirana, saj je na glasovalni napravi našla ostanke belega prahu. Pogledala je levo in pogledala je desno – a prah je našla samo na svojem mestu. Kaj bi to lahko bilo? Posnetek, kako je s prstom preučevala sumljivo snov, je objavila na Facebooku in nekateri so se ob tem začeli spraševati, ali je nemara kdo na njenem sedežu užival prepovedane droge. Vzorec je shranila, da bi ga, če bi bilo treba, odnesla na analizo. Za to se naposled ni odločila, so se pa v stranki Resnica odločili, da bodo v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o testiranju funkcionarjev z namenom ugotavljanja, ali uživajo prepovedane droge.

Novi zakon bi uvedel sistem naključnega testiranja poslancev, predsednika vlade, ministrov in državnih sekretarjev, s katerim bi ugotavljali, ali ti uživajo prepovedane droge. Konoplja naj bi bila izjema, saj so v Resnici naklonjeni njeni legalizaciji. Zakon naj ne bi posegel niti v nekatere druge škodljive navade funkcionarjev, kot je pitje alkohola. Razloge za to gre najbrž iskati v razlagi, ki jo je ponudil vodja poslanske skupine Demokratov Tadej Ostrc: alkohol naj bi bil »del družbene kulture«, še več, za Slovence naj bi bil celo »neke vrste hrana«.

A vrnimo se k predlogu zakona. V Resnici kot zgled omenjajo Avstralijo, ki naj bi bila podoben zakon v prvem branju sprejela leta 2007. Toda pri tem je treba biti natančen. Takšne ureditve v avstralskem zveznem parlamentu ne poznajo, niti se zakonodajni postopek v parlamentu Južne Avstralije, na katero se najbrž sklicujejo, ni končal s sprejetjem zakona. Takšnega sistema obveznega testiranja političnih funkcionarjev ne poznajo v nobeni evropski državi.

Zelo podoben predlog zakona je bil v parlamentarni postopek vložen že večkrat: kar trikrat, vsakič iz opozicije, ga je vložila stranka SDS. Kasneje je na to temo predlagala posvetovalni referendum. Ironično je prav SDS tudi stranka z eno najbolj prah dvigajočih političnih afer, v središču katere je bilo uživanje prepovedanih drog – to je bila »afera snegec«, ko je v javnost prišel posnetek, na katerem so udeleženci zabave podmladka SDS domnevno uživali kokain. Zagotovo je sicer nekaj najmanj ironičnega tudi v tem, da so tokrat takšen zakon predlagali v Resnici, ki je še pred nedavnim, v času epidemije, protestirala proti cepljenju in testiranju. Prav ta stranka bi rada danes posegala v telesa drugih.

Že ob zadnjem poskusu sprejetja takšnega zakona je zakonodajno-pravna služba državnega zbora opozorila, da bi moral predlagatelj ob tako invazivnem ukrepu dokazati primernost cilja in nujnost takšnega ukrepanja. Opozorila je še na vidik varstva osebnih podatkov, ker je predlog SDS predvideval, da bi bili izsledki testiranja javno objavljeni. Vsaj temu so se v Resnici izognili, njihov predlog ne predvideva javne objave rezultatov, bi bila pa o končnem izidu testiranja obveščena mandatno-volilna komisija državnega zbora, če bi bil testirani funkcionar poslanec ali predsednik vlade, minister ali državni sekretar, in državni zbor, če bi bil testirani predsednik vlade. Če bi bil test pozitiven ali če bi ga funkcionar zavrnil brez opravičljivega razloga, so predvidene kazni: za ministre in državne sekretarje bi to pomenilo predlog razrešitve, za poslance pa sprožitev postopkov po kodeksu ravnanja poslancev državnega zbora.

A namen predlaganega zakona je jasen. V poplavi zakonov, s katerimi želi desna koalicija predrugačiti slovensko družbo, je namenjen preusmerjanju pozornosti. Zelo malo stvari namreč sproža tolikšno moralno paniko, kot je domnevno uživanje prepovedanih drog med politiki.