Teden / Neuspešni napad

Marta Kos, komisarka za širitev, očitno vsaj še nekaj časa ostaja na položaju. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je odgovorila na ponavljajoča se vprašanja Romane Tomc, dolgoletne poslanke SDS v evropskem parlamentu. Zgodba je znana. Stranke slovenske desnice že od samega začetka nasprotujejo Marti Kos, začelo se je že pri imenovanju, nadaljevalo pa zadnje mesece, ko je izšla knjiga raziskovalca Igorja Omerze, ki naj bi potrdila, da je bila Marta Kos v mladosti sodelavka tajne policije nekdanje države. Komisarka to vseskozi zanika.

Kaj je torej zapisala Ursula von der Leyen? Njen odgovor navajamo v celoti. »Trditve o sodelovanju med Marto Kos in nekdanjo jugoslovansko tajno službo so bile obravnavane med njeno predstavitvijo kot kandidatke za komisarko v evropskem parlamentu, preden je ta glasoval o imenovanju. Na predstavitvi je kandidatka za komisarko zavrnila te obtožbe in navedla, da ni nikoli bila obveščevalka ali delala za jugoslovansko tajno službo. Svoje stališče o tej zadevi je potrdila v kontekstu vprašanja poslanca. Komisija nima razloga, da bi ponovno proučila vprašanje, ki ga je evropski parlament že obravnaval v postopku temeljitega preverjanja kandidatk in kandidatov, ki so bili nato imenovani za članice in člane komisije za obdobje 2024–2029.« Komisija torej ne dvomi o liku in delu slovenske komisarke.

A na drugi stani političnega spektra niso bili zadovoljni. »To ni odgovor,« je jezno zapisala Romana Tomc, »to je izogibanje odgovoru v birokratski latovščini, kar spodkopava zaupanje v evropsko komisijo in njeno vodstvo. Aroganten in prazen odziv vpeljuje tudi nevaren presedan, da je laž, izrečena v evropskem parlamentu, dovoljena.« Teza, ki jo širi desnica, je preprosta – trdi, da je Marta Kos zaradi svoje preteklosti ranljiva, trdi, da ima Beograd v arhivih gotovo še kakšne podatke o zlodelih mlade obveščevalke, ugiba, da lahko s tem izsiljuje komisarko ali celotno komisijo. Dejstva kažejo drugače – slovenska komisarka je napovedala, da lahko EU zamrzne sredstva, namenjena Srbiji, sredi maja pa je uradno obiskala Kosovo. Aleksandar Vučić, predsednik Srbije, je bil jezen. Še pred komisarkinim obiskom na Kosovu je novinarjem navrgel, da »tujcem, ki Srbiji želijo kaj slabega, ne dviguje telefona,« in dodal, da ne želi več govoriti o Marti Kos, »saj ne govori o tistih, ki vsak dan lažejo o Srbiji«. Komisarka je sicer v Prištini dejala, da mora ta – poleg okrepitve državnih institucij – obnoviti pogovore s Srbijo.

Vse te obtožbe, ki jih širi slovenska desnica, niso povezane ne z Udbo, ne s SDV, ne z arhivi tajne policije. Slovenija bo dobila novo vlado in njen predsednik bi rad imel svojega komisarja. Zdaj bo v četrto vodil slovensko vlado, pa njegove vlade še nikoli, gre za igro časovnih naključij, niso predlagale evropskega komisarja. Janeza Potočnika je prvič predlagala vlada Antona Ropa, drugič vlada Boruta Pahorja. Violeto Bulc je predlagala vlada Mira Cerarja, Janeza Lenarčiča vlada Marjana Šarca, Marto Kos pa vlada Roberta Goloba. Naslednje evropske volitve so junija 2029, če bo nova slovenska vlada oddelala ves mandat, bo lahko v Bruselj vendarle poslala svojega kandidata.

Marta Kos je sicer, kot veleva protokol, Janezu Janši ob izvolitvi poslala prijazno čestitko.