Teden / Novi sintetični kanabinoidi

Sintetični kanabinoidi so umetno ustvarjene snovi, ki posnemajo učinke THC, psihoaktivne snovi v konoplji. Uporaba THC je v Sloveniji strogo omejena, številni sintetični nadomestki pa ne.

Zato se lahko prodaja konoplja brez vsebnosti THC, vendar obogatena s sintetičnimi kanabinoidi. Slovenski potrošniki imajo tako dostop do snovi, ki niso kaj dosti drugačne od psihoaktivne konoplje. JWH-018 je bil prvi sintetični kanabinoid, ustvarjen leta 2008, ki ima močnejše psihoaktivne učinke od THC, je prav tako zasvojljiv, zato je (tudi pri nas) uvrščen na seznam prepovedanih in nevarnih drog. Večina sintetičnih kanabinoidov, ki so v prodaji v Sloveniji, pa izhaja iz HHC in so njihovi učinki blažji.

Kljub delni legalnosti so lahko sintetični kanabinoidi nevarni za zdravje. Pri DrogArtu rabo glede na »znane informacije in zbrana poročila v celoti odsvetujemo, saj pomeni zelo veliko tveganje za zdravje«. Lani poleti je bilo v Sloveniji deset primerov zastrupitve s temi snovmi. Pacienti so večinoma mladoletniki, ki snovi zaužijejo v obliki bombonov, kristalov ali gela. Ti izdelki se lahko kupijo legalno, v posebnih trgovinah. Pacienti halucinirajo, bruhajo, imajo motnje zavesti. Lahko pa je zastrupitev tudi hujša in je posledica koma ali celo smrt.

Kako pa se država bori proti prodaji teh snovi? »HHC je bil prepovedan leta 2023, lani pa mu je sledilo še približno 20 drugih polsintetičnih kanabinoidov. Uvrščanje novih snovi na seznam prepovedanih drog bo vedno zaostajalo za proizvodnjo. Da pristojne institucije, ki regulirajo trg prepovedanih drog, ugotovijo, da je na njem dostopna neka nova snov, ki je potencialno škodljiva, jo je treba najprej identificirati, potem ugotoviti, zakaj točno sploh gre, preveriti tveganja in vse skupaj spraviti v zakonodajo. Tako lahko minejo meseci in leta,« pojasnjuje Marko Verdenik iz organizacije DrogArt.

Država ne more dohiteti proizvajalcev in prodajalcev sintetičnih kanabinoidov, saj se ti pojavljajo v novih kemičnih spojinah. V Sloveniji je na primer trenutno na trgu sintetični kanabinoid 8-OH-HHC, čeprav sta njegovi sorodni različici 9-OH-HHC in 10-OH-HHC na seznamu prepovedanih drog. Učinki vseh treh snovi so skorajda enaki.

Ti izdelki se ne prodajajo le v obliki konoplje za kajenje, še pogosteje se prodajajo kot čaji ali namazi za obraz in podobno. Včasih se tovrstni kanabisi s sintetičnim kanabinoidom prodajajo v obliki cigaret, izdelki pa so označeni kot aromatične palčke. »Pri generični prepovedi je treba biti previden, ker se nekatere spojine znajdejo v kategorijah, ki se uporabljajo kot učinkovine v na primer industriji, kozmetiki, medicini ali podobno,« še pojasnjuje Marko Verdenik. To pomeni, da prodajalci izdelek oglašujejo z drugo namembnostjo, kot je tista, za katero se dejansko uporablja.

Prepovedovanje posameznih sintetičnih kanabinoidov je torej Sizifovo delo, zato je morda prišel čas za razmišljanje o drugačnih ukrepih.